Blagor svetu…

Tudi iz občih vrst poganjajo strokovnjaki, celo znanstveniki. Pardon, »strokovnjaki« in »znanstveniki«. Takšni, katerim o njih »strokovnosti« šolska spričevala pričajo, in nič več. Takšni, ki se iz učečih »janezkov« prelevijo v »naučene janeze«, naučene ponavljanja, papagajenja…

 

Imajo tudi neke silne »teoretike«. V vseh časih so obstajali, čemu ne bi v današnjem?! In ti »teoretiki« so tudi čislani, upoštevani, ker – kako bi lahko bilo drugače, ko pa neumnost zmore videti samo tako, kot neumnost zmore videti! Vse ostalo, vse drugačno ji je nesprejemljivo, skregano z njeno »resnico«, kajti čemu bom zaupal, če ne očem, lastnim. Četudi za njimi ničesar uporabnega ni…

 

Njihove »teorije«, njihova »spoznanja« je, zlahka, moč izpodbijati, in izpodbiti, vendar samo v primeru, če – imaš komu to početi. Neumnosti ne kaže, bi bilo dokazovanje povsem jalovo, ona namreč »ve«, ona namreč »vidi«. Pomnim…

 

Nekoč, ko sem še ugotavljal obče mišljenjske (ne)zmožnosti, in sem veliko časa preživel v spletnem »pogovarjanju«, sem na brezmejno število trditev naletel, ki z realnostjo, z resnico niti zdaleč niso bile v prijateljskem odnosu. In med temi trditvami, če zapišem povsem banalen primer, je bila ta, da »… je denar kriv za vse. Ko ga ne bi bilo, bi ne bilo pohlepnih.« In podobna: »Bogastvo bi bilo potrebno odpraviti, ker kvari.«

 

Dolgo, zelo dolgo časa sem potratil, preden sem »odraslemu janezku« uspel dopovedati, da je denar, v praktičnem smislu, pozitivna zadeva, v podobi sredstva, ki je zamenjalo razne kamenčke… pa plačevanje v podobah izdelkov… pri blagovni menjavi. In da je denar mrtev, le nek material, kateremu je, dogovorno, neka vrednost dana. Pa kot tak o ničemer ne odloča, zgolj obstaja, dan v odločanje njegovim uporabnikom. In da so se prej tepli za kamenčke, za živino, ma, za vse, kar je nekdo imel, in je drug tudi hotel imeti… pomeni, da pohlep obstaja kot sestavni del narave NE-razumskih bitij, in da denar ni krivec njegovega obstanka. Glede bogastva pa – ja, je »grdo«, to bogastvo, kadar se v tujih rokah nahaja, obenem pa ne bi bilo niti malo moteče, ko bi se v »mojih«…

 

Danes ta »odrasel janezek« ostaja pri naučenem, in »ve«, da denar ni ničesar kriv, celo približno, od daleč, zna trditev pojasnjevati, a kaj, ko mu ostaja še toliko nekih drugih trditev, pri katerih se zmore zgolj kot odrasel papagaj izkazovati, govoreč neumnosti, kakopak.

 

Ni sile, prava pot je zastavljena, celo odlična… v smeri tistega filma Planet opic. Tudi opice so imele svoje »strokovnjake«, »znanstvenike«…

So imele? Mejduš, spet sem se v času usekal!