Ja, »napredek«,
ki je, dejansko, popolno nazadovanje, in se tudi v jeziku, in skozenj,
izkazuje! Pa, denimo, povprek raztroša besede, kakršna je »spoštovani«, in,
denimo, »gospa«, »gospod«…
S »spoštovani«
nimam težav. Večino korespondence, s katero se izkazujem, zastavljam z »dober
dan«, ali s čem podobnim, medtem ko besedo »spoštovani« tako izjemoma zapišem,
da ne vem, če jo, morda, enkrat letno uporabim. Pri »gospa« in »gospod« pa je
zadeva krepko bolj zapletena…
Kolikor
poznam vsebine, določene, pač, in kolikor zagovarjam to, da naj bi besede
dejanska stanja odražala, potemtakem bila z njimi skladna, toliko imam
zadržkov, pa še kakšnega več, da bi vsakemu fičfiriču, dobesedno, namenjal ta »gospa«
in »gospod«. Za gospo in gospoda naj bi namreč veljajo tudi to, da se z neko
omikanostjo, olikanostjo, ne nazadnje z načinom življenja, izkazujeta, ne pa
to, kar povprečje, potemtakem absolutno večino tvori, ki si takšnega
naslavljanja, po moji vrednostni lestvici, sploh ne zasluži! Vendar…
Tovarišice
in tovariši več niso. V bistvu tudi nikoli bili niso, kajti tudi tovarištvo,
potemtakem tudi tovarišice in tovariši, se krepko drugače izkazuje, kot se
zmore izkazovati povprečna, povprečen. In nastane zagata, velika zagata…
Kako
poreči nečemu, kar je daleč od gospode, torej od gospa in gospodov, sočasno te
bodo pa tožili, če boš neke primernejše izraze uporabljal, in jih z njimi
naslavljal?! Pa obstajajo, še koliko jih je, ti primernejši izrazi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar