Sebičnosti
ni moč odpraviti, ni je moč naučiti tega, da postane sebi nasprotna, nesebična.
Žal, a je naravna danost, in kot takšna značilna za vse »pametne«, potemtakem
za vsa nagonska bitja, ne-razumska. Je pa moč…
Ja, ne
samo, da je moč, pač pa je to tudi potrebno! Sebičnosti povedati, kar ji gre,
in povedanemu ustrezno tudi ravnati!
Povedati
kaj? To, denimo: Tako kot tebi odteka življenje, tako odteka tudi meni. Tako
kot tebi prijajo določene zadeve, prijajo tudi meni. Pa – če ti izključno nase
gledaš, potem bom tudi sam tako počel, gledal izključno nase!
To,
kakopak, ne pomeni, da tudi sam postaneš sebičen, generalno gledano. Daleč od
tega, le - do sebičnih se obnašaj njim primerno, in njim izkazuj to, da
njihovih želja, in potreb, ne upoštevaš, ti zanje ni mar, niso tvoj problem. Do
vseh ostalih, na žalost preredkih, pa – če si doslej bil človek, potem, zanje,
to tudi poslej ostani!
Ni komentarjev:
Objavite komentar