Na
prste jih štejem, ki niso izdali,
izdali,
lagali, z ničemer, nikdar,
nasprotno,
zahtevam so čisti ostali,
a moje
zahteve zahtevna so stvar…
Na
prste jih štejem, in v srcu jih nosim,
so zvezde
na nebu, ki v meni živi,
in ko
se, počasi, v poslavljanje trosim,
so oni,
ki dajejo mi do moči…
Na
prste jih štejem, ki niso izdali,
četudi po
svoje, a vselej v obraz,
so v
meni mehkó, in toplo si postlali,
in v
njih, še po koncu, dehtel bo nek jaz…
Na prste
jih štejem, ko drugo odklanjam,
ni dreka
tlačiti na zvezdno nebo,
ob
zvezdah, teh mojih, v spominih še sanjam,
in
sonce, ob njih, se prebuja v oko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar