Naslišal sem se že…

Kaj vse vedo o sebi povedati, mejduš,

ko ne bi jih poznal, za hipec bi verjel,

značilnost majhnih glav, značilnost majhnih duš:

na prste stopi, pa že misli, da je poletel…

 

V nevrednosti že pikica te spravi do veljave,

četudi ni vsebine v njej, a je, za kanček, več,

čemu ne bi, saj v Indiji imajo svete krave,

pa naj še bik si slave sij oprta preko pleč…

 

So vse, kar dobro sliši se, čeprav jim to ni znano,

ni znano, ni jim dano nič, kar tvori nek značaj,

in v svetu večji rilec si, ti bolje je postlano,

saj šteje le do kod dospeš, in ne kako, zakaj…

 

Kjer blato v blatu se blati, ne išči idealov,

ponosa ni, in ni časti, le blatu roden smrad,

zakaj bi skušal v oči, ko moč je krog vogalov,

zakaj bi drugim, ko pa zase le imel bi rad…

 

Kaj vse vedo o sebi povedati, mejduš!

Sem se jih že naslišal, ko mednje sem poklekal.

Naj bolha nepomembna bo, celo brez-sramna uš,

kar dobro sliši se, o tem bo zase vsak izrekal…

 

Ne morejo do živega jim niti ogledala!

Kos stekla, in v njem odsev lepote vseh lepot.

Narava se je v mnogočem, prav z njimi, poigrala,

in čas je dvignil na vrhé, kar sicer sodi spod…