Bilo je
sredi dneva. Po »bregarjenju« in lovljenju na terasah, sem poganjal Malo na
gugalnici, ko je v bližino prišel Tar, cucko, in po njegovem izkazovanju mi je
bilo takoj jasno…
Cucko
je pretežno črne barve, obenem se rad »sonči«. Temnejša kot je barva, bolj sončni
žarki nanjo delujejo, bolj vpija toploto, in pesjan leži na soncu toliko časa,
da potem komaj diha, medtem ko jezik skorajda do tal moli. Obenem pa je
epileptik…
V
preteklosti sem se naučil prepoznavati znake prihajajočega napada, zato sem
takoj ustavil gugalnico in Malo snel z nje ter pokleknil k cucku. Tudi on je
vajen priti k meni, ko začuti porajanje napada. Tako sem klečal nekih pet do
deset minut, pa z besedami umirjal cucka, ga božal in masiral. To vse mu namreč
prija, in sem ugotovil, da mu s tem, ko njega, njegovo razpoloženje sprošča,
sprošča tudi njegovo mišičevje, katerega sicer napad skuša zategniti do skrajne
možne mere. Tako da mi s tem uspe napad krepko ublažiti, in tudi skrajšati čas
njegovega trajanja…
Mala,
ki je zadevo prvič doživela, je sprva izkazovala radovednost, in je tudi želela
pomagati, a sem jo uspel prepričati, da je nehala rokico stegovati proti Taru.
Tisi zaupam, popolnoma, bo raje zacvilila in ubežala pred Malo, če tako nanese,
kot da bi ji karkoli naredila, pri Taru pa zna biti popolnoma drugače. Še
zlasti med napadom…
Kakorkoli,
k sreči je v bližnji senci ležala Tisa, pa sem Malo napotil k njej. In je bilo
potrebno vsake toliko, namesto Taru, njej govoriti, naj boža nežno, naj ne
cuka, ne ščipa v ušesa, ne vleče za rep, naj pazi, da ji na taco ne stopi, da
ji ne sme prsta tiščati v oko… pač, med »oskrbo« Tara sem skušal zagotoviti
tudi Tisino »preživetje«, predvsem pa pogoje, v okviru katerih bom lahko imel
Malo v neposredni bližini in na očeh, obenem bom pa tudi Taru lahko pomagal. Male
namreč ni priporočljivo spred oči spuščati, že tako je mojstrica nenadnega, in
ji še zdaleč ni težava dospeti do buške, podplutbe, odrgnine…
Zadnje čase
pa postaja vse bolj drzna, kar ugotavljam tudi na najinih bregovitih »sprehodih«,
zlasti, kadar se prek nabrežin poda, in je, očitno, napočil čas, v katerem se
bo tudi padati in pobirati (na)učila, ter, upam, tudi malo bolj nase paziti. Da
pa takšen uk posebno šolnino terja, je pa tudi res…
Kakorkoli
že, napad se je umiril, zaključil, in vse je steklo tako, kot poprej, veselo in
doneče.
Ni komentarjev:
Objavite komentar