Da, po
petih letih, po kar občutnem času, v katerem sem se samo-izločil iz malodane
vseh podob svojega poprejšnjega »javnega življenja«, sem nekemu možakarju
poslal šestnajst pesmi, in nekaj aforizmov… naknadno (ne vem, če je to drugo pošto,
doslej, sploh zaznal) pa še nekaj epigramov, aforizmov, in pesmi…
Možakarja
imam v prijetnih spominih, vselej sva se lepo ujela, in vselej mi je bilo v
njegovi družbi prijetno. Da, tudi dva, če se ne motim, literarna večera sem
imel, v njegovi organizaciji. Kakorkoli že…
Locutio,
»elektronska« literarna revija. V poznem popoldnevu je prejel gradivo (prvo
poslanje), danes je izšla majska številka revije, in vseh šestnajst pesmi je že
v njej. Potemtakem…
Hvala,
Marjan!
Pa ne
toliko zaradi tega, ker so pesmi v tej podobi »ugledale luč sveta« (je že
toliko objav za menoj, da že dolgo več ne skačem od veselja ob novih objavah),
pač pa zaradi odzivnosti. S katero mi marsikaj sporočate.
Ni komentarjev:
Objavite komentar