Več kot
štiri ure »zagrete« košnje (k sreči sem se odločil, da ne bom nadaljeval tako,
kot sem zastavil, ko sem dobesedno do zemlje travo pokosil, in sem za tretjino
površine, kakršna je danes pokošena, porabil še enkrat toliko časa), v kateri
mi je na strani hiše uspelo pokositi vse, razen najbolj strmega dela brega.
Jutri namreč pride Mala…
Sem
sicer nameraval, do dneva njenega običajnega prihoda, potemtakem do petka,
pokositi vse, ali vsaj večino, vendar ne bo zneslo. Kljub počitku ne gre. Morda
pa prav zaradi počitka…
Ja, za
počitek sem si omislil odhod v dolino, v nabavo. In mi je ta hec vzel več kot
štiri ure, pri čemer je res tudi to, da sem bil na sedmih koncih. Ter nabavljal
vraga in pol, od hidravljičnega olja za cepilec, prek smirkovega papirja, za
čiščenje svečke na kosilnici, do gnojila za kakije, in vezic za trte. Pa še
hrano sem nabavil, za čas, ko bo Mala tu. Ja, dete, bova skupaj pekla krompir
in piščančje zrezke, se bova skupaj učila. Jutri pa bova zavihala najine kratke
rokave in se lotila peke zavitka. Tudi zanj sem kupil vse potrebno, glede na
to, da so dež napovedali, in misleč, da bom šele v petek šel po tebe. A ni
sile, bo slajši, zaradi tvoje pomoči! Jaz pa upam, da bom taisto tvojo pomoč »preživel«…
Ni komentarjev:
Objavite komentar