Tri (modre) opice

Modrost prihaja z Vzhoda…

In tam, v nekih vzhodnih krajih, je nekdo, nekoč, upodobil modro ravnanje. Upodobil ga je s tremi (modrimi) opicami, med katerimi je prva slepa, druga gluha, tretja pa nema…

Ne vem sicer ob kakšni priložnosti je upodobitev nastala, vem pa, da zmore sila praktično svetovati, denimo v primeru, ko te pomoči prosi nekdo, ki se je že izkazal kot pomoči nevreden. In je pri njem najbolje »ne videti«, »ne slišati«, »ničesar ne vedeti«…

 

Nekoč mi je neka oseba dejala »Ti si toliko terapevt*, kot sem jaz astronavtka!« (*uporabila je sicer besedo psihiater, a je, domnevam, imela v mislih moje terapevtsko delo, potemtakem mene terapevta). Tej osebi sem odpravil tri psihične krče in kopico fobij. Nisem pa ji mogel odpraviti »podlage«, in te podlage ji, resnici na ljubo, nihče ne more odpraviti, a kljub temu – če je moja izkazana pomoč na tak način »cenjena«, potem je dejansko bolje, da si tri (modre) opice izposodim, takrat, kadar bi imel s podobnimi, ali celo z istim primerom, možnost opraviti. »Ne vidim«, »ne slišim«, »ničesar ne vem«… pa leti, astronavtka, po svojem vesolju, natanko tako, kakor ti prija, in kakor – nisi zmožna na trdnih tleh pristati in pristanka preživeti!