Vsem »strokovnim«
in »demokratičnim«, ki si prizadevajo za destigmatizacijo duševnih bolezni, in
duševno obolelih oseb, bi…
Zapovedal,
da morajo za partnerja(-ko) imeti duševno bolno osebo, in s to osebo imeti tudi
otroka(-e)! Pa naj uživajo posledice svoje »strokovne demokratičnosti«…
Ne,
tudi jaz nisem za to, da bi se obolele potiskalo prek družbenega roba, daleč od
tega! Ne nazadnje, niso prosili bolezni, da se nastani v njih, zanjo niso
krivi, in že itak, zaradi te bolezni, trpijo, dobesedno, cela svoja živetja!
Ampak…
Sem pa
prepričan, da bi te bolezni morale biti ugotovljene, in obolele osebe ustrezno
registrirane.
In sem
prepričan, da bi njih morebitne partnerke(-ji) morali biti predhodno
seznanjeni, s temi boleznimi, in z morebitnimi njihovimi izkazovanji, in
posledicami teh izkazovanj.
In
menim, da tako obolele osebe – ne bi smele imeti potomstva!
Ja,
vem, sila grd sem, ker tako zapisujem, ker obolele osebe že itak trpijo, jaz pa
bi jim, ob tem, še pravice kratil, čeprav…
Kot sem
že zapisal, duševno obolela oseba trpi, vse svoje živetje, pa če ima, ali nima,
partnerja(-ko) in/ali otroka(-e), zaradi česar sprašujem:
Je
bolje, da trpi ena sama oseba (zaradi svoje bolezni), ali je bolje, da, ob njej
(in zaradi nje) trpi(-jo) tudi njen(-i) otrok(-ci)?! Če že trpljenje
partnerk(-jev) zanemarim, ga pustim »ob strani«.
Obenem
pa…
Ja,
poznam to, da »strokovnjaki« trdijo, kako ni dokazano, to, da duševne bolezni so prenosljive, dedne, a pridodajam, da njih »strokovnost« le o njih
neresnosti govori, in da je sleherna neresnost krepko premalo, za karkoli
tvornega, konstruktivnega, obenem pa povsem dovolj za – ohranjanje obstoječega
slabega, in, ob njem, produciranje še slabšega!
Ja, kar
vkup, ti »strokovno demokratični« in duševno obolele osebe. Me zanima, če bi »strokovnjaki«
tudi v takšnem primeru ohranili svoja »strokovna« mnenja, prizadevanja!
P.S.
Podobnim
»strokovno demokratičnim« je uspelo, sklicujoč se na »človekove pravice«,
doseči znižanje (tudi zapornih) kazni, vsled česar lahko razni trobci, po
dvajsetih letih zapora, dospejo na svobodo, in živijo svojo pravico do pravic.
In se, znova, ogrevajo s trupli pobitih. Le-ti, pobiti, se itak ne sklicujejo
na svoje pravice…
Blagor
svetu, v katerem pamet misli, da je umna, in nemoralnost o morali čeblja!
MARŠ!
Ni komentarjev:
Objavite komentar