Od
silne ljubezni, ki vlada na svetu,
je meni
še težje, sanjaču, poetu,
ko
vidim, kaj vse pod ljubezen jim pada,
želodec
vsebine nič več ne obvlada…
Še sam
sem spoznaval nje razne oblike,
pa zgolj
v besede potlačil vse krike,
ki so,
ob spoznanem, rojevat se znali,
da bili
bi, tolkli, peklili in žgali…
Sem si
prizadeval, še prosil, beračil,
da bi
ne-ljubezen v ljubezen drugačil,
a kaj,
ko mi ni neke točke vsaj, stične,
pa so
mi predaleč vse duše sebične…
A
znajo, kaj ne, moje verze jemati,
celo na
ljubezen se, z njih, sklicevati,
a eno
je brati, ob tem ne dojeti,
popolnoma
drugo – ljubezen živeti…
Od
silne ljubezni, ki vlada na svetu,
spoznal
sem, da ni mi, očitno, v duetu,
prevečkrat
so me že za osla imeli,
da bi
mi še mrvice zadnje vzeli…
Ni komentarjev:
Objavite komentar