Igram
šah, prek računalnika, z »umetno pametjo«, NE z »umetno inteligenco« (le-ta namreč
sploh NE obstaja, razen za bebavo občost!), pa, tu in tam, preklinjam, ker – »kar
se janezek nauči, to janez zna«…
Ja, ta
pamet, pa naj bo »umetna« ali naravna, vselej na ene in iste dražljaje, v
okviru enih in istih okoliščin, ENAK odziv izkaže, potemtakem se ničesar ni
zmožna zares naučiti, razen tega, seveda, da se enim in istim okoliščinam na
iste načine prilagaja.
Inteligenca
pa je krepko več, kot pamet (enostavno, praktično, neposredno
vzročno-posledično mišljenje), inteligenca je namreč zmožna odkrivati
zakonitosti, posledično, in v okviru tega, delovati na okoliščine na načine, da
jih kakovostno spreminja, sebi v prid. Potemtakem se ni zmožna samo učiti in
naučiti, pač pa – znanje graditi, ga tvoriti, širiti…
Ja, na
eni strani inteligenca (nek preredek galileo, ki VE), na drugi strani pa pamet
(neko, žal preobsežno, občestvo, ki pa zgolj – »ve«). In je razmerje,
številčno, žal, tako izrazito v prid pameti, da se dvonogemu živetju prav nič
lepa bodočnost ne obeta. Planet, Narava, bo(sta) preživel(a), kakopak, materija
je le neuničljiva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar