Marsikaj
uči, večinoma, žal, ne nauči, čas. In med njegovim učenjem je moč najti tudi
to: če želiš, da bo za teboj neko življenje ostalo, potem ne smeš zgolj
obstajati, slediti nekim nagonom, in streči fiziološkim potrebam… pač pa mora
omenjeno biti na vajetih, katere boš v rokah držal, čvrsto, medtem ko boš neke
zgodbe ustvarjal…
Razen,
če se knjige, denimo neke enciklopedije, motijo, ko, med ne-vem-koliko
milijardami, le nekaj (deset) tisoč posameznikov omenjajo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar