Danes
naju je obiskal brat, moj. Je sinoči klical, ko sem ravno Malo dajal spat, če
bova doma…
Mali je
prinesel tobogan in sladkarije, meni je kupil dve termo jakni, cel kup nogavic,
obenem pa me je, vsaj za leto in pol, če ne za dlje, založil z žganjem…
Pred
prihodom ničesar ni omenjal, pri toboganu pa – kot bi bral moje misli. Sem že
gledal, po trgovinah, pa za polovico manjše »sračkanje«, krepko dvomljive
kakovosti, ugotovil, da presega zmožnosti moje denarnice. Kakorkoli že…
Danes
nama je priredil zelo lepo presenečenje, in Sera se je takoj podala preizkušat
novo igralo. Mene pa še vedno nekoliko stiska, kajti vselej sem krepko raje
dajal, kot prejemal. Pri prejemanju me namreč rado, kdo bi vedel čemu, zaboli.
Zlasti takrat, kadar…
Ma,
pustimo to ob strani. Raje vidim, da je tako, kot da bi na stežaj dajal roki in
nogi narazen, in pobiral vse, kar bi mi, kdorkoli, namenil!
Ni komentarjev:
Objavite komentar