Ničevost
ni, da sploh živi,
a kljub
temu ta svet kroji,
in
sprijena, ter brez srca,
v gnoj
le spremeniti zna…
Ničevost
ni, da sploh živi,
a kaj,
ko vselej mrgoli,
iz veka
v vek, iz roda v rod,
se beda
kaže vsepovsod…
Ničevost
ni, da sploh živi,
četudi se
normalna zdi,
bi
treba jo bilo zatret,
je radi
nje ta svet preklet…
Ničevost
ni, da sploh živi,
v njej
za ščepec ni časti,
le rit,
velika, in smrdljiva,
ki s
svojim drekom se razkriva!
Ni komentarjev:
Objavite komentar