Tisa, »moja«
Tisa. Čudno bitje, s še bolj čudno uradno usodo. Uradno jo namreč, v ustreznem
registru, vodijo kot psico, čeprav Tisa, še zdaleč, ni nikakršna psica! Jamčim!
Je iskrena, predana, predvsem pa – ne pozna tiste »ljubezni«, »ljubezni« na
prvi pogled, ja, tiste »ljubezni«, pri kateri že minuta, morda celo dve, »poznanstva«
vodi do izmenjave »bližine« in »topline«. Kjerkoli, kadarkoli in s komerkoli.
Ne, ne,
Tisa, zagotovo, ni psica, vsaj takšna prava ne. Vem kako prave zgledajo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar