Pozabil sem…

Pozabil sem že, kaj so upi, snovanja,

pozabil želja, njih spodbude napev,

pozabil na sanje, in pričakovanja,

pozabljam na to, da sem, nekdaj, živel…

 

Pozabil sem že, kje se sreča rojeva,

kje išče si pota, kako poleti,

kako za trenutek, en sam, ne okleva,

da najde nebo si, da se podeli…

 

Pozabil sem že v čem je sploh smisel biti,

in iti, korak za korakom, v čas,

pozabil življenja vse zlate sem niti,

pozabil radostnih napevov sem glas…

 

Ne trudim se več, da spomin bi obujal,

preveč je bolečega v njem, pa le žge,

nekoč v sijoče sem dneve se zbujal,

zdaj dan… kakor pride, tako tudi gre…