Uboge miške…

Da, res je, uboge so, miške, in ostale, tudi večje, živalice! Ne vedo, revice, kaj je to duša, kaj je srce, kaj je, in kaj ni, prav, moralno, ne vedo niti tega, kaj je to – vest!

 

Miške so še dodatno uboge, kajti povsod jim neke pasti nastavljajo, polne ugodja, pa se miške, zlahka, v njih znajdejo. Pravzaprav namensko, želeč si teh pasti, hote, potemtakem. In nič ne pomaga, to, da se miške hudujejo nad temi pastmi, češ da so one krive za njih usode. Nič! Ne more pomagati, ker je predaleč od resnice. Pasti namreč samo upoštevajo naravo mišk, ki je takšna, da sili, hlasta za ugodjem. Ne oziraje se na posledice, na vse slabo, katero uspejo, s tem, krog sebe (po)sejati. Pač…

 

Miške so živalice, uboge živalice, ki – hlastajoč, sebično, za nekim lastnim ugodjem, ne vedo, kaj je to duša, kaj je srce, kaj je moralno in kaj je vest!