Ugasle oči

Imel sem veselje, so dnevi toplili,

je sonce sijalo, četudi v dežju,

v zvezdnih objemih pogledi zlatili…

sfrčalo prav vse je, v nič, šlo po zlu.

 

So sanje žarele, načrti snovali,

je videt bilo v naprej le nasmeh,

trenutki prelepe povesti so tkali…

zdaj žalost kraljuje, in zrak v dlaneh.

 

Življenje obrača, tako govorijo,

vsi tisti, ki čakajo tisto, kar bo,

medtem, ko z usodo se neko tešijo…

vse, kar sva gradila, vse k vragu je šlo.

 

Življenje obrača, in tudi obrne,

zvečine je kruto, je sanjati greh,

in zlasti – minulo nikdar se ne vrne…

čas zlahka ugaša plamene v očeh.