Od
nekdaj tako je, in prav nič drugače,
da vsa
si nasprotja nasproti stojijo,
in noč
vselej dnevu v zelje le skače,
oblaki
deževni pa sušo podijo…
Enako z
enakim se dobro razume,
v enakem
krepi se, v enakem uspeva,
kdor
misli drugače, ta sploh ne doume
kar
mati Narava z zakoni veleva…
Kdor z
drekom se brati, vanj sodi, brez dvoma,
smrad s
smradom, le v smradu obema dišeče,
nesnaga
v čistem ostane brez doma,
in
čistem v nesnagi je moč le trpeče…
Pa
lahko gre z lahkim, in plitko s plitvino,
in javno
le v javnosti zna preživeti,
v vodi
umira še najboljše vino,
resnici
ni dano v laži cveteti…
Sebičnost
sebičnosti jezik obvlada,
srce pa
v dajanje se rado razdaja,
brez
maske za hipec ne zna maškarada,
kjer
tujega ni kraja sploh ne obstaja…
Dobrota
z dobroto, v nasprotnem sirota,
goltavost
z goltavostjo dobro se brati,
v
nečednem nečednost gradi svoja pota,
začetku
pa v koncu je moč le končati…
Kjer
vsakdo je dober, tam sploh ni morale,
ni vrednosti
prave, kjer so razprodaje,
ni
zvezd, ki rojevajo se sredi štale,
pocestno
le cesti v objeme se daje…
Oči ni
iskrenih, da v laži živijo,
objemov
resničnih, kjer vlada izdaja,
ljubezni,
kjer se le naskoki vrstijo,
in
sitost ugodja v jemanju obstaja…
Enako z
enakim, pa z gnido le gnida,
le v
množici množičnost zmore se zreti,
v
nečastnem le tisto, kar ni prav nič prida,
lepota
le v lepem brsti in zasveti…
Enako z
enakim, s praznino le prazno,
vlačuga
s kurbirjem, z načeli pošteno,
nasprotju
v nasprotju je moč le porazno,
povsem
brez uspeha, do konca zgrešeno…
Pa raje
sem sam, če ni možnosti druge,
vsaj to
vem, da nisem kjer vsakdo uspeva,
ta
vsakdo ima za vse slabo zasluge,
kjer
lastna rit šteje, sobitje mineva…
Drek z
drekom, le z govnom je govnu domače,
mi vselej
bilo je v čistem hoditi,
ne
zmorem, in nočem, nikakor, drugače,
ker s
čistim obrazom želim si oditi…
Ni
sreče, ljubezni, kjer vsakdo dospeva,
ni zvezd
brez neba, ki se v čistosti kaže,
ni
cvetja, kjer čas le s plevelom uspeva,
gre
čisto le s čistim, z nesnago kdor maže!
Ni komentarjev:
Objavite komentar