»Ko bi bili vsi…«

Ko sem, kot oče, hodil na roditeljske sestanke, za svoje starejše, sem velikokrat slišal nek »ko bi bili vsi takšni, kakršni so vaši otroci, bi imeli v šoli polovico manj dela«…

 

Zdaj že dolgo ne hodijo več v šole, in jaz ne na roditeljske sestanke, a tu in tam, še vedno, slišim o njih. Same lepe besede, besede, ki pričajo predvsem o tem, da nikoli ne bodo, moji otroci, takšni-kakršni-so-vsi…

 

Dogaja se mi, da tudi o sebi nekaj podobnega čujem. Tu in tam, kakopak, sicer bi že dolgočasno, monotono postalo. In tudi danes sem doživel ta ko-bi-bili-vsi-kakršni-ste-vi…

Pa sem poštni uslužbenki pojasnil, da me niso s kopirnim strojem delali, da sem redek primerek, tako redek, da bo imela srečo, v kolikor bo v svojem obstajanju še enega takšnega srečala. Še enega takšnega bedaka, kakršen sem jaz!