Dolgo
je tega, kar sem, med ugotavljanji, tudi z neko upokojeno učiteljico (op. p.
ubogi časi, v katerih nagonska pamet v vseh družbenih porah učinkuje!) besede
izmenjeval, kar nekaj let. In nekoč mi je dejala: »Ne razumem zakaj so ljudje
nenačelni, ko pa je načelno krepko lažje živeti«…
Že sam
pogled na stavek, izrečen oziroma tukaj zapisan, izpove to, da ga zmore izreči
samo – neumnost! Čemu? Preprosto, »ljudje so nenačelni« so besede, ki govorijo
o tem, da nenačelnost PREVLADUJE, da je, v bistvu, pravilo, stalnica, in –
tistemu, ki ne mara smradu, je težko sredi njega živeti, nikakor lažje!
Potemtakem, če živiš sredi obče nenačelnosti, in si sam drugačen, načelen, ti
je takšno življenje samo težje, krepko težje, in pod nobenim pogojem lažje, kaj
šele lahko!
Njeno
»dojemanje« me sicer, s časom, ni več zmoglo presenetiti, kajti izkazovala se
je tako, da je povsem utemeljeno govoriti o tem, da se je z mišljenjem, z
besedami in z ravnanji sprotno prilagajala okoliščinam, njihovemu spreminjanju.
Potemtakem se je izkazovala natanko tako, kakor se izkazuje absolutna večina,
ki se, mimogrede, in z učiteljico vred, niti same sebe, kot celote, ni,
objektivno ni zmožna zavedati! In je »načelnost« te absolutne večine izključno
in samo v tem, da je vselej – NEnačelna!
Da,
tudi nagonska pamet je vedno zvesta sama sebi, s sprotnim spreminjanjem
mišljenja, mnenja, ravnanja dokazuje samo to, da ima več obrazov v uporabi, pa
– nadeni si tistega, ki situaciji najbolj ustreza! Da bo tebi bolje, lažje,
lepše… v takšnem okviru je tudi NEmoralnost povsem sprejemljivo izkazovanje, v
svetu NEnačelno »načelnih«.
Ni komentarjev:
Objavite komentar