Samo še
malenkost praznovanj nekih drugih obeležujem, svojih že kar nekaj časa nimam
več. Nekaj obletnic rojstev mi leži na duši, in Novo leto, da tujih pričakovanj
ne bi pobil…
Veselim
se veselja tistih, katerim svojo pozornost, sebe, namenjam, in so mi v mislih
pogosteje, ne samo takrat, kadar je »treba«, formalno, neke želje izkazovati.
Ali zgolj prazna besedičenja, kdo bi vedel. Takšna izkazovanja so mi mučna, pa
jih nikdar v nekih serijskih podobah ne udejanjam, pač pa skušam biti v svojih
besedah oseben…
Nedolgo
nazaj sem videl, da prodajajo čestitke za »okrogle« obletnice. Samo še podpisi
na njih manjkajo, sicer pa so potiskane z veliko praznine, s puhlicami, samimi
sebi namenjenimi, in smrdijo po tistem toliko-da-o(d)pravim…
Veliko,
ogromno, krepko nadpovprečno količino pošte, tudi čestitk in voščilnic, sem
pošiljal, enkrat samkrat se ni zgodilo, da bi se pod natisnjeno podpisal, ali
da bi dvema, trem enako besedilo namenil! In veliko pošte sem prejemal, a od
vse prejete, še vedno, samo pet pisanj hranim, Svetlanino, Kučanovo, Pavčkovo,
Šmitovo, in pisanje nekega starejšega možakarja, ki svoje zadovoljstvo ob mojem
nadaljevanju tradicije mojih prednikov izraža. Vse ostalo…
Puf,
zgolj in samo puf, tja, od koder je prišlo, tja, kamor sodi, v nič!
Ni komentarjev:
Objavite komentar