Moj svet

Moj svet. Ti ga ne poznaš.

Nikoli v njem ne moreš biti!

V njem je pomembno to, kar daš,

da smeš očem srce zbuditi.

Moj svet. Le majhen kraj,

v njem neskončna je širina.

Čaroben zbujajo sijaj

predanost, iskrenost, in toplina.

Moj svet. V daljavah stran

od tega tvojega sveta!

V njem zvezde trosi topla dlan,

in duša se medi do dna.

Moj svet. Če v istem ni, eno velja,

da prek ovir težavnih zmore.

V njem je dotik vse do neba,

nihče v samem, brez opore.

Moj svet. Ma, prazen nič,

za vse goltave, sebeglede!

Le kaj bi v njem nek fičfirič,

neka praznina polna bede?!

Moj svet. Ne sežeš vanj!

Ni vsakomur čez prag stopiti.

Budil bi rad podobe sanj,

ko ne hiteli bi ga biti.

Moj svet. Srhljiv dokaz,

da ni človeka lahka pot.

Bi gnali te samo v poraz,

nenehno, vselej in povsod!

Moj svet. Le kaj bi z njim?!

Popljuvan si tolaži rane.

A dokler sem, dokler živim,

edini je, ki mi ostane.

Moj svet?! Vse manj in manj

mu do moči je še dospeti.

Dvonog mu žerec upov, sanj,

želi še zadnji dih vzeti!

Moj svet. Le k vragu z njim,

zgrešena slika sem planeta!

Živim samo da podelim,

kar vzela ni tema prekleta!

Moj svet?! Vse bolj le dim

od mojega sveta je zreti.

A dokler sem, dokler živim,

ne dam mu, ne pustim umreti!