In je
belo, iz prvega stroja, obešeno. Krog devete bo za obesit tudi iz drugega, čez
dva dni, ko se to, danes oprano, v stanovanju posuši, pa še dva stroja. En z
belim, drug z barvastim, pretežno njenim perilom, čeprav…
Ko je
bila tu, sva trikrat prala njena oblačilca. Tak pacaron je! In naj kar bo, naj
raziskuje, naj preizkuša, naj »lopatka« po mili volji, se »maže« s prstjo, vse
se da umiti, z izjemo ne-značajske umazanije, da le pazi, da ji zemlja, in
podobne zadeve, ne gre v usta, in v oči. Sva že imela rigoleto, tu, par dni
nazaj, ko sem, vsaj uro, »norel« naokoli, medtem ko je ona, v štirih obrokih,
bruhala. Kakopak, pred vsakim novim bruhanjem je počakala, da je bila, vsa, na
sveže preoblečena…
Pa tudi
z glistami raje vidim, da nima posebnih opravkov. S tistimi, ki se v črevesju
zaredijo, zaradi vnesene nesnage. In tudi »ječmen«, v očkah, naj čim kasneje
spozna.
Ko bi
bila tu, bi mi pomagala. Dajati v stroj, ga vklopiti, obešati. Že res, da bi radi
tega vse skupaj nekoliko dlje trajalo, a je res tudi to, da zna uživati,
takrat, ko ve, da pomaga. Si sploh ne predstavljam, kako bi, ob njej, brez
njenega sodelovanja karkoli skuhal, denimo omako za testenine, ko pa je njena
naloga, da mi da, denimo, govejo kocko, in ostale začimbe. Je vse skupaj
poskušala tudi sama stresati v posodo, a je en poskus, za sedaj, več kot
dovolj. Tako zaradi tega, ker niti prek roba posode ne vidi, ko je le-ta na
štedilniku, pa bi stresala dokler ne bi stresla, in predvsem zaradi tega, ker
jo odganjam, radi njene varnosti, od štedilnika, če se mu preveč približa. In
se je že naučila pečico »upoštevati«, pa zgolj počepne, ob meni, takrat, ko
potek peke, obarvanost, denimo zavitka, nadzorujeva…
Ja, je
tako, da – ko so majhni, bi bili povsod, in bi v vsem pomagali, kasneje pa…
raje kjerkoli drugje, kot pri delu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar