Kos prepeva

Kos prepeva, v šir odmeva,

z vrha slive, lep napev,

mar v pesmi razodeva

kje skakljal je, kje letel?

 

Mar v zahvalo za črviče

polnokljun tako žgoli,

še za jutri srečo kliče,

da mu trata obrodi?

 

Ali pa zgolj nina-nana

dnevu poje v pozdrav,

postelja je že postlana,

spod neba širnih planjav?

 

Kdo bi vedel, naj le poje,

naj odmeva, na vso moč,

ko napeve zlaga svoje,

se, počasi, bliža noč.