Nič več...

Nič več se ne sprašujem, ko mi svoje poglede, in modrosti, podajajo. Pač, vsakdo, tudi črv, vidi svet, in ga pozna. Po svoje.

 

Bajronov pes, eno najplemenitejših bitij znotraj »človeštva«!

 

Pusti slabemu, naj v slabem uživa. Le iz svoje dobrote ga ne hrani.

 

Edino blato, ki niti za podplat ni dobro, je dvonogo.

 

Tudi lev ve, da ni sebičen. Ko se nažre, drugim prepusti. Ostanke.

 

Svet mi ne more dati ničesar, česar sam ne bi premogel. Lahko pa mi da obilje tistega, česar nikoli ne bi želel.

 

Večinoma me za nasvete sprašujejo tisti, ki vedo bolje od mene…

 

Med čim-boljše-zase in čim-boljše-vsem je razlika med občimi in človekom.

 

Kje naj iščem tisto, česar ni najti, čeprav obstaja, vem, v neznatnih količinah?!

 

Ko bi bili takšni, za kakršne se imajo, bi bil tudi svet takšen, kakršen ni!