Še en
dan, kot vsak, ki z lahkoto premine,
morda gre
v spomine, vsaj delček, morda,
spočetka
se vleče, kasneje čas šine,
spočetka
nabira, na koncu razda…
Še en
dan, neznaten trenutek vsemira,
se več
jih sestavi, manj vreden je vsak,
spočetka
poraja, kasneje razžira,
spočetka
sladak, a na koncu grenak…
Še en
dan, ne da se mi sploh jih več štet,
so mnogi
obet svoj skazali varljiv,
spočetka
mikaven, kasneje preklet,
spočetka
v čisto, na koncu ušiv…
Mi ni
jih več šteti, le v nič jih pospravljam,
kljubujem,
za silo, se to mi še da,
od
redkih, počasi, se vse bolj poslavljam,
moj dan
vse manj nosi, ponuja, razda…
Še en
dan, kot vsak, ki z lahkoto premine,
vem kam
mi je priti, vem kam bom dospel,
nek dan
me med moje bo vtkal korenine,
ustavil
srce mi, utišal mi spev.
Ni komentarjev:
Objavite komentar