Ko ti nekdo
uniči vse, kar ti je zmogel uničiti, takrat ti ne ostane drugega, kot da mu »veselo«
nek svoj ČESTITAM zakličeš.
Ko se
ti nekdo razkrije, in ti postane jasno, da ti je, leta dolgo, tvojo iskrenost,
zaupanje, predanost, vračal z lažmi, s hinavščino, z zahrbtnostjo, z
goljufanjem, z varanjem, s krajami, takrat te »navdušenje« ob spoznanem ponese,
v višave, in vse do tistega BRAVO!
Ko
spoznaš, da tisti, katerega si na noge postavil, mu misli, in ravnanja, k smrti
usmerjena, odgnal, mu omogočil, da je prvič v svojem obstajanju smel
(za)živeti, ni vreden enega samega trenutka tvojih prizadevanj, tvojega časa,
tebe samega, takrat si ne moreš kaj, da ne bi, poln gneva – preklel obstajanja
vsega nagnusnega, sprijenega smradu! In…
Ko, ob
vsem doživetem, še slišiš o nekem upanju na dan, ko naj bi bil, znova, deležen
vse »topline in bližine«…
»Topline«,
ki je vsakomur na voljo, »bližine«, do katere vsak drek sme seči???!!!
Nikarte
me za jezik vleči, nikarte mojega želodca preizkušati!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar