»Skeleton«

Mi je sosed dejal, da sem kot »skeleton«, da me je, v zadnjem času, občutno pobralo…

 

Da, res je, podoben sem nekomu, ki je pred mesecem dni prišel iz koncentracijskega taborišča, pa toliko, da se je malo opomogel. Kosti in koža, rebra so vidna, ostalo pa…

 

Sem tipičen primer tistega reka, ki pravi, da je dobrota sirota. In me je pobrala »lepota« lažnivosti, goljufivosti, zahrbtnosti, varanja, kradljivosti, me je pobralo parazitstvo sebičnosti, izkoriščevalskosti, preračunljivosti, pokvarjenosti, če želiš – smradu! Vendar…

 

Jaz, po svojem značaju, po svoji vsebini, sem, še vedno, ostal takšen, kakršen od nekdaj sem, le da so mi spoznanja dopovedala, da ne kaže s ceste, s tal pobirati, ker drugega, kot smetja, na njih ni! Za tiste pa, ki so tega vredni, je moja dobrota, moja uvidevnost še vedno na razpolago, in sem jo pripravljen do zadnjih svojih moči izkazovati. Smetje pa…

 

Naj v smetju ostane, naj s smetjem uživa, ne nazadnje, naj s smetjem segnije! Je že tako preveč smradu na svetu, da bi ga sebi želel.