Da se
drek ne bi v prazno izsmrdel, mora med drekom bivati, da drug drugega smrad »plemenitijo«.
Vsakdo
slej ko prej spozna, koliko »prijateljev« ima, in koliko prijateljstev je
zavrgel.
Več »prijateljev«,
manj vrednega.
Samo
dreku so usluge vsakogar sprejemljive.
Tudi
drek pozna »bližino« in »toplino« - ko se med drekom nahaja, si bližje ne more
biti, in tudi greti se bolj ne more.
Manj mi
smrdi, kar iz riti stisnem, kot riti, ki bi stisnile mene!
Drek
ženeš iz hiše, ne vanjo!
Kanalizacija,
edini kraj, kjer drek do neba seže!
Ko se
divjanje umiri, se, sredi ruševin, pojavita vprašanji KAM in KAKO. Tisti, ki so
do ruševin popeljali, odgovorov nanju ne poznajo. In, resnici na ljubo, tudi
vredni niso drugega, kot posledic lastnih ravnanj.
Ne »prijateljujem«
s »prijatelji« in s »prijateljicami«!
Nisem
dežurni idiot, da bi se neumnost in norost na meni izživljali! Niti moje sence
nista vredni, kaj šele tega, da bi z mezincem zanju mignil!
Ni komentarjev:
Objavite komentar