»Alkohol ubija!«

Na poti k realizaciji (pasjega) izleta, berem z obcestnih panojev: “Alkohol ubija!”. In razmišljam...

Glede na njegovo izkazovanje, bi bilo potrebno ves in vsak alkohol - strpati v zapor! Doživljenjsko, še bolje... ko pomislim na rešitve, s katerimi se izkazujejo vzor-nam-izkazujoči-pametni-američani, potem bi bilo, za vsak slučaj, ustrezneje sprejeti kazen, za vsak alkohol, seveda, v trajanju nekih 250, morda 300 let! Če ubija, potem je morilec, potem se z njim ne kaže igrati, pa - kakor velja za vse morilce, z izjemo tistih, kakopak, ki se izkazujejo znotraj določenih (para)vojaških formacij, tako mora veljati tudi za alkohol, brezpogojno, ker...

Mejduš, za hip me spreleti učinek podvomitve, kajti - določeni alkoholi so zaposleni, so v rednem delovnem razmerju, potemtakem naj bi bili, vsaj načeloma, družbeno koristni! Pomeni, da njih, teh koristnih, ne bi smeli zapirati, bi jih pa kazalo...

Tam, kjer so zaposleni, denimo v neki prehrambeni industriji, vsaj okovati. In okovati na nekdanji način - nič ključavnic in ključev, fiksno zakovano, tako, da je treba udrihati po sponah, da se jih, po nekem času, znebiš. In v tem času, v času udrihanja, potemtakem, bi vsi ostali-v-industriji-zaposleni lahko ubežali, nekam na varno, ko bi videli, da se je alkoholu strgalo, in je krenil moriti! Ampak...

Je groza, s temi dvomi - kadar na njih temeljiš, potem je pot do resnice dolga, krepko daljša, kot če se že vse-vedoč rodiš! Obstaja težava, po vprašanju teh družbeno koristnih alkoholov, denimo: v lekarnah prodajajo alkohol! Vrag si ga vedi, čemu to počno, a neka korist že mora biti, iz njega, z njim, če ga prodajajo, pa - ko bi bil tudi v lekarnah alkohol okovan, mislim - dvomim, da bi se mi dalo toliko časa čakati nanj, kolikor ga je potrebnega za to, da pokličejo kovača, da kovač pride, da razkuje okove...

Nak, ne bo šlo, v lekarnah je, pač, treba tvegati, z alkoholom! Bi bilo pa korektno, vsaj to, ko bi vsi v lekarnah zaposleni prejemali dodatek na zahtevnost dela, zaradi nevarnosti, s katero se dnevno soočajo, glede na to, da alkohol ubija! Tudi benificiran delovni čas ne bi bil nič narobe, čeprav...

Brskam po spominu, a ne pomnim ene same zabeležbe primera tega, da bi alkohol popenil, da bi skočil s police in se lotil lekarnarke, jo (za)davil, (za)klal, ustrelil... skratka - ene same vesti ne hranim v spominu, ki bi govorila o tem, da bi alkohol kadarkoli in kjerkoli kogarkoli ubil! Pa...

Pa začutim olajšanje! Saj res, alkohol je samo tvarina, je samo snov, in kot snov nima svoje volje, potemtakem se tudi o tem ne more odločati, ali bi, ali ne, ubijal, potemtakem - tudi ubi(ja)ti ne more!

Prijeten občutek, takšno olajšanje, le da - prehitro mine! V bistvu takoj, ko na občestvo pomislim, na nagonsko nerazumskost, ki niti za lastna ravnanja odgovornosti ne zmore, pač pa so ji vselej neki drugi, tisti “grdi”, krivi, pa - če ni pri roki kapitalistov, in politikov, potem se najdejo južnjaki, vzhodnjaki, in zlasti tiste barabe med njimi, ki si drznejo migrirati... in če tudi teh zmanjka, potem sta tu cesta in alkohol (oba naj bi ubijala!), celo ves svet kot tak... da, tudi on je grd, ker bebcem ne omogoča normalnega živetja! In zakolnem...

Kateri cepec je žvad oblekel, jo spustil na prostost in ji dopustil ugotavljati svet, in o svetu odločati?!!!