Zakaj strpnost NI pravilen odgovor na neetičnost?

Zastavimo tako: svet je pestrost, je sestavljen iz neštetih vsebin, ki so si med seboj različne, in ki imajo vse, načeloma, pravico biti to kar so. Še več, prav ta različnost posamičnosti svetu ( = vsemu obstoječemu) omogoča relativno nemoteno obstajati, potemtakem vsak poseg v (katerokoli) posamičnost predstavlja ogrožanje celote.

Res je, znotraj obstoječega sveta obstajajo različni svetovi, in tako obstajata tudi razumski in nagonski svet. Nagonski je v absolutni večini, tako po prostoru, katerega zaseda, kakor po številčnosti, a je res tudi to, da bi bila »usoda« nagonskega sveta brez razumskega ( = sveta človeka) popolnoma drugačna: uradno ugotovljenim živalim bi bilo dano živeti natanko tako, kot so živele skozi ves čas, in bi se v svojem živetju srečevale z manj ovirami, ne bi vedele kaj so to ceste (in ograde ob njih), mostovi, hiše (in celotna naselja)… potemtakem bi imele prostejše gibanje, in več prostora (zase). In to (delno omejeno gibanje in manjši prostor) sta edini, vsebinsko gledano, spremembi, kateri je v živalskem svetu povzročil človek-razumsko bitje!

Medklic: ta, ki bi omenil rejo živali in njih zakol (uporabo živali za prehrano), kot neko spremembo (v odnosu na tisti »nekoč«), ta, kaže, ne ve, da od nekdaj obstajajo plenilci, in da je tudi »nekoč« (od lastnega nastanka naprej) človek bil vsejed, potemtakem je bil tako nabiralec, kakor mrhovinar in tudi lovec. A je tudi takrat (torej v tistem »nekoč«) deloval RAZUMNO (KO ne bi, potem prav nobene spremembe = izboljšave NE bi izkazal), potemtakem je vsako odstopanje od te razumnosti izkaz delovanja ( = vpliva) nekih drugačnih, NErazumskih bitij (hiperprodukcija, posledično tudi odnos do živali, ki so postale predvsem PREDMET neke proizvodnje, je posledica POGOLTNOSTI = POHLEPA, le-ta pa NI značilnost razuma, potemtakem tudi ne človeka-razumskega bitja)!

Opomba: komur ni razumljiva zapisana trditev, ta naj poišče, v mojem zapisovanju, besede, namenjene razlagi o uvrščanju-na-družbenih-lestvicah in o iz te potrebe (po uvrščanju) izhajajoči potrebi po imeti-več-in-še-več.

Svet človeka-razumskega bitja je še dodatno specifičen (že tako se vsi posamični svetovi, obstoječi znotraj vsega obstoječega, med seboj razlikujejo = so specifični), saj je človek tako naravno bitje (in kot tako premore tudi nagone… katere pa, zahvaljujoč svojemu razumu, obvladuje, jim, potemtakem, NE  dovoljuje, da bi bili temeljna silnica, ki bi odločala o človekovih ravnanjih = izkazovanjih!), kakor tudi družbeno bitje (celo EDINO bitje, ki svojo socialnost = živeti v sobivanju gradi na potrebi po druženju, na potrebi po deliti-to-kar-živim-z-drugimi… za razliko od človeka vsa ostala bitja »socialnost« = »sobivanje« gradijo na svoji nezmožnosti-za-samostojno-pre/živetje, oziroma, posledično, na temelju svojega interesa v-skupnosti-bom-lažje-varneje-uspešneje-pre/živel, potemtakem je »sobivanje« vseh ostalih bitij utemeljeno na – sebičnosti = zagotavljanju lastnih interesov!).

In je človekov svet še DODATNO specifičen, saj človek-razumsko bitje SVOJ svet ( = svet RAZUMA) deli z NAGONSKIMI (NErazumskimi) bitji, še več – taista NErazumska bitja tudi (upoštevaje konkretna dejstva, torej to, da so nagonska bitja v ABSOLUTNI VEČINI, bi bilo bolje, namesto »tudi«, zapisati PREDVSEM) so/odločajo o taistem svetu (svetu človeka-razumskega bitja = svetu razuma!), in s tem svojim so/odločanjem delujejo na način, da – človeku ONEMOGOČAJO njegovo temeljno pravico ( = biti tak, kakršen si, posledično ŽIVETI V OKOLJU; kakršnega si tvoriš, ustvarjaš = izkazovati se lastnim značilnostim ustrezno), s čemer mu onemogočajo (mu najmanj otežkočajo) to, da se izkazuje, VEDNO in POVSOD, tako, kot se človek sicer izkazuje (žal, a v konkretnih razmerah človek NE more biti niti tako uspešen – kot bi bil, ko ne bi živali pogojevale okoliščin njegovega živetja, sploh pa NE MORE ŽIVETI V SEBI PRIMERNEM = človečnem OKOLJU)!!!  

Medklic: tudi to sem že pojasnjeval, pa – če komu ni razumljiva, zapisana ugotovitev, potem naj si vzame čas, in poišče, v mojem zapisovanju, ustrezno (in daljšo) razlago!

Opomba: pravzaprav tovrstnih pojasnil (o razlagi, obstoječi na nekem drugem mestu – zapisu) ne bom več izkazoval, v tem sestavku, kajti – kdor je zmožen »razumevati« že na temelju naslovov (denimo časopisnih, kakor občost praviloma tudi počne!) ali na temelju obravnave nekega posameznega segmenta (obravnavane celote), ta že tako, sam po sebi, izkazuje NEzmožnost razumevanja ( = NEumnost) in mu nikakršna (dodatna) pojasnila niso v pomoč, nasprotno, celo (dodatno) zmedejo njegove borne umske zmožnosti (kolikor je to, vsaj teoretično, sploh mogoče, seveda)!

ČE je realnost sestavljena iz (neštetih) različnosti, potem JE narava (sama po sebi) taistim različnostim DOVOLILA OBSTAJATI, celo več – dovoljuje jim obstajati izključno zaradi tega, da zmore, taka, kakršna je, obstajati tudi sama! Iz tega dejstva izhaja, potemtakem, tudi pravica posamičnosti do tega, da obstaja. Iz tega, ne nazadnje, izhaja tudi TEMELJNA PRAVICA (označujemo jih kot človekove-pravice, čeprav se večinoma nahajajo v rokah, in v zlorabljanju = razkrajanju, izkazovanem s strani  NAGONSKIH bitij, torej NE človeka-RAZUMSKEGA bitja!), to je pravica, temelječa na ugotovitvi da-SEM (da obstajam) in da takšen, kakršen SEM, SMEM biti ( = obstajati), in to (tako) SMEM biti vse do tedaj, dokler taiste pravice ostalih/drugih (ki tudi so, kakršni so, in ki tudi smejo biti) ne ogrožam!

Da, celo v svetu preprostega umskega delovanja, celo tam, kjer niti o preprostem umu ( = pamet) ni moč govoriti (rastlinski svet, denimo… »mrtvo naravo« tu pustim ob strani, bi terjalo preveč razlage/prostora, potrebnega za pojasnjevanje o tem, da tudi v »mrtvi naravi« obstajajo takšne zadeve, kakršna je ogrožanje-nečesa, zoperstavljanje-ogrožanju ipd., pa še v takšnem primeru = obsežnem pojasnjevanju dvomim, da bi bila razlaga razumljiva… pravzaprav VEM, da NE bi bila!) obstaja možnost za to, da tisti, ki (s svojimi pravicami) posega v pravice nekoga drugega, NE ostane NEkaznovan (tudi lev – kot napadalec – lahko konča pod rogovi/kopiti nekega bivola). Potemtakem že v sami naravi (torej v sami zasnovanosti vsega tega, kar živi, in kar – s svojim živetjem – omogoča tudi živetje vsega ostalega) NIHČE NE sme početi dobesedno vsega tistega, kar si zahoče početi, ne da bi (ob takšnem svojem početju) ne tvegal – samega sebe (svojega zdravja, celo živetja)! Potemtakem tudi v naravi obstaja nek – red (s katerim so pravice SLEHERNE posamičnosti, pravice, ki – ZGOLJ – načeloma veljajo kot neomejene, OMEJENE)!

Omenil sem specifičnosti človekovega sveta, in tudi to, da je ves razvoj, katerega danes živimo (in ga absolutna, nagonska večina živi IZKLJUČNO v podobah »tehnološkega razvoja« - kako boš govoril o »duhovnosti«, o »poduhovljenju«, o »razgledanosti«… da ne govorim o »humanosti«, pri bitjih, ki delujejo = se izkazujejo = zanje značilna ENAKA umsko-čustvena zmožnost, kakršna je značilna za ves »razvitejši« nagonski svet, za svet, ki je, kljub temu, da zmore več kot zmore svet neke gliste, ali polža, še vedno – živalski?!) – posledica IZKAZOVANJA ČLOVEKA-RAZUMSKEGA BITJA, obenem pa se je malodane ves ta svet – znašel v rokah nagonov (ki, zahvaljujoč NErazumevanju, ves ta napredek uporabljajo na načine, s katerimi izkazujejo RAZKRAJANJE, uničevanje obstoječega = ves napredek nagonskemu svetu služi kot dodatno sredstvo /moči/ v njegovem boju-za-obstanek)!!!

In zgolj zaradi tega (ter IZKLJUČNO na področju »civiliziranih« človejakov – povsod drugod se VSE naravne tvorbe izkazujejo povsem normalno, pametno, uspešno so/delujoč/e!) zadeve – »ne klapajo« (in tudi nikoli ne bodo)!

Zdaj pa skušajmo vse navedeno »prevesti« (prenesti) v konkretne razmere!

Svet človeka-razumskega bitja je svet razumevanja, potemtakem tudi svet odkrivanja (naravnih – in družbenih – zakonitosti), izumljanja (ustvarjanja NOVIH, do tedaj neobstoječih vsebin), potemtakem tudi svet tvorjenja (oblikovanja) nekih drugačnih, novih okoliščin, okoliščin, ki NAJ BI BILE ustrezne ZAGOTAVLJANJU LAŽJEGA, LEPŠEGA, USPEŠNEJŠEGA ŽIVETJA!!! Zahvaljujoč človeku, in IZKLJUČNO človeku, je življenjska doba postala TRIKRAT (in tudi več) daljša, kot je bila nekoč. Zahvaljujoč zmožnosti pridelave hrane (hrano imaš vselej »pri roki« = ni potrebe po stradanju, katerega doživiš ob neuspešnem lovu, ali pa takrat, ko vremenske razmere ne nudijo nabiranja tistega rastlinja/sadežev/plodov, s katerimi se – tudi – zmoreš hraniti), zahvaljujoč uspešnemu boju proti boleznim (potemtakem zahvaljujoč spozna/va/nju telesa in »duha«, posledično zahvaljujoč znanju-zdravljenja in zmožnosti izdelave zdravil-in-ostalih-sredstev-pripomočkov-zdravljenja), zahvaljujoč zmožnosti zagotavljanja ustreznejših (tudi boljše zdravje zagotavljajočih) okoliščin bivanja, zahvaljujoč ZMOŽNOSTI DEJANSKEGA SOBIVANJA ( = nesebičnost = uvidevnost = skrb za ostale sobivajoče = dajanje prednosti sobivanju oz. celoti, ne posamičnosti) = ŽIVIMO TO, in tako, KAKOR ŽIVIMO (danes), in je to živetje krepko boljše, kot je bilo nekoč, v davnini, ko so IZKLJUČNO NAGONI zmogli tisti kolikor-toliko-uspešno-prilagajati-se-okoliščinam (pomeni, da so okoliščine, nekoč, pogojevale to, kako, in koliko časa, bo potekalo živetje, medtem ko danes izkazujemo to, da ZMOREMO POGOJEVATI OKOLIŠČINE, jih spreminjati /sebi v prid/ in s tem, posledično, tudi ODLOČATI o tem kako in koliko časa bomo živeli)!

Svet človeka = svet razuma = svet tvorjenja.

Res je, pri svojem tvorjenju (drugačnih, boljših okoliščin živetja) je človek potreboval tudi pomoč, pomoč v podobi mišic (fizične delovne sile), pomoč v podobi tistih, s katerimi-je-svojo-tvornost-materializiral (iz zamisli naredil nek konkreten predmet), in je res tudi to, da so pri tem človejaki odigrali svojo vlogo, vendar – njih vloga (v podobi fizične moči) je bila identična vlogi katerekoli druge moči, potemtakem je slednji vol (vprežen v vleko), konj, osel… sleherni rovokopač… ne nazadnje (in dandanes) sleherni stroj – v taistem razvoju igral popolnoma enako vlogo, kot so jo izkazali človejaki!

Medklic: čas prinaša (če bo dospel do tega, zaradi človejaškega NErazumskega delovanja!) popolno avtomatizacijo, pa se, ob tem, postavlja temeljno vprašanje o tem kaj, za vraga, bodo takrat počeli človejaki (nezmožni umskega dela), razen tega, da se bodo ŠE BOLJ (kakor vselej) izkazovali kot nezadovoljni ob tem, da ne zmorejo dospeti do tistega (njih večnega gonila) imeti-več-in-še-več?!

Objektivno gledano lahko zapišem, da človek v svojem lastnem svetu (svetu razuma, tvorjenja) NE MORE NEMOTENO BITI to kar je, ne more nemoteno delovati (se izkazovati, živeti) tako, kot mu je zapisano ( = na temelju razuma) delovati, potemtakem je, objektivno, utesnjen, ogrožen! In, absurd: ni je vrste, v vsem (znanem nam) svetu, ki bi bila bolj ogrožena, kot je človek!

Značilnosti človejakov, njih zmožnosti, izkazovanja?

Tudi o tem sem že podrobno, pa le takole zapišem: pogoltnost + NErazumevanje (vsega, tudi samih sebe in svojih – dejanskih – zmožnosti) + boj za obstanek ( = potreba po biti-po-moje = potreba po odločanju = sebičnost)… potemtakem so značilnosti človejaka (s tem tudi njegova izkazovanja) v POPOLNEM NASPROTJU napram značilnostim človeka! Obe vrsti pa živita v istem okolju (po vprašanju spreminjanja okoliščin = razvoja v svetu človeka, po vprašanju »ponavljanja zgodovine« = prilagajanja okoliščinam = pogojnega refleksa in nagonskih ravnanj pa v svetu živali) in v istem času, in ODLOČATA O ISTIH VPRAŠANJIH!

Zdaj pa povej – kako sploh zmoreš pričakovati neko vsestransko sprejemljivo (potemtakem tudi trajno, in učinkovito) rešitev, česarkoli, ko pa o istem odločata dve povsem različni bitji, in ko tega, o čemer odloča, nagonsko bitje SPLOH NE RAZUME (ne pozna niti posledic lastnega delovanja)??!!!

Si lahko predstavljaš to, da si nek rejec, denimo krav, in da se odločiš krave sneti s privezov, jim na stežaj odpreti vrata hlevov (in tudi vsa ostala vrata, tudi tista v tvojem domovanju)… kaj se bo zgodilo? To, in zgolj to…

Vse tisto, kar si se sam trudil početi, da bi izboljšal okoliščine živetja (jih naredil lažje, varnejše, bolj zdrave, tudi lepše), vse to bo krava videla kot nekaj, kar ji je na razpolago, o čemer sme odločati, s čemer sme lakoto svoje kratkoročne »pameti« tešiti… pa, ko se znajde na cvetličnem ali zelenjavnem vrtu (bog-ne-daj, da ti dospe v kuhinjo in/ali dnevno sobo!), takrat…

In za VSA nagonska bitja velja, da razpolagajo izključno s konkretnim, praktičnim mišljenjem (torej ZGOLJ in samo s pametjo… ter nikakor ne tudi z umom = razumom)! Potemtakem velja tudi za človejake!

Boš uvideven, do krave, katera se znajde v TVOJEM domu? Ji boš do/pustil da počne, dela vse, kar se ji početi z/ljubi? Ne nazadnje: bi krava tebi dopustila to, da bi delal z njo izključno tako, kot tebi prija (pa bi jo, na primer, silil v početje, katerega krava ni zmožna, katero za kravo ni značilno), ne da bi se pri tem uprla, se vsaj skušala upreti?

Na vsa ta vprašanja je odgovor tisti povsem preprost – NE!

Na temelju česa potem domnevaš, da je potrebno biti (v svetu razuma = v svetu ČLOVEKA) uvideven do NErazumskosti, do bebavosti, in posledično tudi strpen?!