Krompirjeva »dobrota«

Poglejmo primer umišljene dobrote, in ji recimo, da je krompirjeva. Vsaj izkazuje se v tej podobi, glede na to, da se ta, ki ima neko količino krompirja, s svojo “dobroto” skuša izkazovati, ko pravi svoj brezplačno-(sem)-ga-ponujam(l)-a-nihče-ni-hotel-(noče)-priti-ponj... kakopak, krompir razumi kot prispodobo (po pravega bi namreč marsikdo prišel)!

Poglejmo najprej, kako se je ta “dobrota” razvijala!

Prvo je bilo stanje, ko sem-zasadil-malo-več-kot-potrebujem, in sem upal, da bom ta malo-več uspel prodati ( = s krompirjem zaslužiti).

Sledilo je stanje uspešne letine ( = načrti so se mi izpolnili), in dospel sem do določene količine krompirja, katero sem ponudil (ponujal) v prodajo, vendar - zaradi nekih okoliščin (morda je bil krompir slabe kakovosti, morda sem ga predrago skušal prodati, morda sem s svojo ponudbo zamudil, in so si ga - tisti, do katerih je informacija o mojem prodajanju dospela prepozno - že nabavili...) mi prodaja krompirja NI stekla, potemtakem...

Sem ostal z nekim krompirjem, katerega ne morem prodati, obenem pa mi dodatne skrbi povzroča: če bo gnil, nekje pri meni, bo povzročal smrad; tam, kjer bo gnil, bom moral počistiti (in bom to še toliko bolj moral, v kolikor ga hranim v prostoru, katerega potrebujem tudi za hranjenje ostalih stvari); sosed, ki bo videl, kako pri meni krompir gnije, mi bo rekel, da nimam osnovnega odnosa do stvari, da puščam hrano propadat... skratka, ta, gnijoč krompir mi povzroča določene sitnosti, potemtakem je bolje, če se ga znebim, pa čeprav ga brezplačno dam, kot da se soočam s posledicami njegovega zgnitja, potemtakem...

Ponudim taisti krompir, katerega sem prej skušal prodati (in sem ga z namenom prodaje tudi sadil!) v brezplačen odvzem, in, samodejno, razglasim - KAKO SEM DOBER, KER BREZPLAČNO KROMPIR PONUJAM NEKIM DRUGIM!

Mislim, res nimam časa, za ta vražji krompir, sem tudi zelje sadil, pa ga je cela gora ratala, in upam, da bom vsaj z njim zaslužil, se bolj splača zaslužiti, kot biti dober!

Kadar ugotavljaš določene vsebine, tudi dobroto, poštenje, pridnost, sposobnost... takrat vedi, da moraš ugotavljati v okvirih okoliščin, v katerih se izkazujejo, in - če boš to tudi zares upošteval, pri svojem ugotavljanju, morda celo spoznaš, da obstajajo obče “dobrota”, “poštenje”, “pridnost”, “sposobnost”, kakor tudi tiste dejanske, resda redke, a kljub temu!