»Demokracija« dijaškega doma

Za predmet današnjega razmišljanja o sobivanju, in predvsem o ZMOŽNOSTI sobivanja, vzamem primer nekega dijaškega doma. Ne bom ga imenoval, a gre za DEJANSKI ( = obstoječ, »zaresen«) dom, in gre za DEJANSKA ( = NE izmišljena) stanja.

Kar vem za ta dom (in vem nekaj let), se v njem soočajo, redno, vsakodnevno, s težavami. Z nemajhnimi težavami, takšnimi, ki sploh niso potrebne, a so zaradi tega, ker – jih SAMI povzročajo. In so zanje »zaslužni« VSI, ki na tak ali drugačen način tvorijo (in pogojujejo) »sobivanje« (v konkretnem primeru: biti pod isto streho) tega doma.

Nešteto primerov je bilo, ko so otroci razbijali tisto, kar se jim je uničevati hotelo. Okna, vrata, celo zidove. A vzamem, v obravnavo, nedavne dogodke, dogodke, ki so se vrstili v treh dneh…

Zaradi potrebe po »likovnem izražanju« (kakopak, ne gre za to, a dajmo, vsaj v šali, tako zapisati), so otroci prvi dan (v večerno-nočnem času) zidove in stropove kopalnic zamazali s čokolado (k sreči gre za pralne površine)… naslednji dan so (po omenjenih površinah) »ustvarjali« z jogurtom… in naslednjega dne z »zobno pasto«…

Poglejmo, ZAKAJ so se izživljali (oz. se redno izživljajo) na pričujoč način. In pojdimo po vrsti…

V domu zaposleni NE opravljajo dela, za katero prejemajo plač(il)o.

KO bi uprava doma rigorozno, in striktno, skrbela za dobrobit doma (in za VSE v njem bivajoče), bi najprej poskrbela za to, da bi bil red (potreben za sleherno sobivanje) ne samo spoštovan (upoštevan), pač pa tudi – IZKAZOVAN. Pomeni, da bi uprava morala sleherno hujšo kršitev kaznovati z – izključitvijo kršitelja (pa naj gre za otroka, nameščenega v domu, ali za v-domu-zaposlenega, ki ne opravlja svojega dela ali pa to počne slabo = neprimerno)! Ker pa tega NE počne, je tudi uprava kriva za »demokratično« (anarhično) stanje, značilno v konkretnem primeru.

KO bi zaposleni (najprej ter predvsem vzgojitelji, nato tudi VSI ostali, ki vidijo posamična nedopustna ravnanja in se nanje ne odzovejo ali se odzovejo nepravilno) opravljali svoje zadolžitve ( = dela, zaradi katerih so sprejeti v delovno razmerje, dela, za katerih opravljanje so plačani!), tudi ne bi bilo takšnega stanja, saj bi, v takšnem primeru, sleherna kršitev (hišnega) reda doživela sledeče: ugotovitev – obravnavo – ustrezen odnos do kršitve in kršitelja ( = kazen)! Tako pa…

Vzgojitelji sploh NISO vzgojitelji (oziroma so to le formalno, na papirju), saj težave »rešujejo« tako, da – se jim umikajo, jih »ne vidijo« (po sistemu bo-že-nekdo-drug ali kaj-pa-jaz-morem).

Starši (v domu nameščenih otrok) niti tega NE vedo, kaj to sobivanje je.

Da, ker NE gre za posamične primere (otrok – kršiteljev hišnega reda) in ker se zgodba iz dneva v dan ponavlja (pomeni, da so kršitve nekaj običajnega, samoumevnega), zaradi tega ne govorim o posameznih starših, pač pa o nekem povprečnem odnosu nekega povprečnega starša (potemtakem govorim o starših kot takih, o malodane VSEH starših, katerih otroci so v domu nameščeni – REDKI so otroci, ki NE povzročajo tovrstnih težav)!

Starši »vedo« sledeče…

Plačujem za to, da je moj otrok v domu, in plačilo je namenjeno tudi za zagotovitev čiščenja ( = čistilke in potrebnega čistilnega materiala in delovnih pripomočkov).

Poznam mojega (mojo) in vem, da moj/a ni tak. Res je, »poznajo« svoj podmladek, a ga »poznajo« le v svojih, domačih razmerah, ne pa tudi v okoliščinah, v katerih se njihovi »angelčki« znajdejo brez nadzora, in, predvsem, brez reda ter tistega nekoga, ki TERJA spoštovanje in izvajanje taistega. Potemtakem – NE poznajo lastnih otrok!

Gre za (mladostno) razigranost, jih bo že minilo… nič hudega niso mislili, ne vedo kaj počnejo… to ni nič takega, boste že uredili… moj otrok ima pravico, v kolikor ga boste kaznovali, vas bom tožil/a…

Poglejmo, po vrsti, sprejemljivost »argumentov«, s katerimi starši opravičujejo (posledično sprejemajo in DOVOLJUJEJO) početja svojih otrok.

Plačujem za to, da je moj otrok v domu.

Res je, plačuješ, vendar – plačuješ njegovo namestitev (možnost spanja, umivanja, hranjenja osebnih stvari), plačuješ zagotavljanje možnosti učenja (mizo, učilnico, vzgojitelja), plačuješ prehranjevanje otroka… plačuješ tudi to, da nekdo (neka odrasla oseba) skrbi za to, da ustrezno reagira, takrat, kadar se otrok znajde v težavah… in plačuješ tudi za to, da nekdo za otrokom (po)čisti, mu (s tem) omogoči osnovne pogoje (tudi zdravstvene), vendar…

Ne plačuješ tega, da je nekdo prisiljen žreti-drek-tvojega-otroka, NE plačuješ tega, da mora nekdo prenašati posledice izkazovanj tvoje (v odsotnosti nadzora + kazni) pobesnele živali! Ne nazadnje: hišni red je zapisan, z njim si seznanjen (in je seznanjen tudi tvoj otrok) in – plačuješ ZGOLJ in samo to, da tvoj otrok (za tvoje plačilo) uporablja vse, kar mu je v uporabo dano, in to počne – v okvirih reda, potrebnega za to, da bodo tudi vsi ostali imeli možnost nemotene uporabe vsega tistega, za kar njihovi starši plačujejo!

Poznam mojega (mojo) in vem, da moj/a ni tak.

O »poznavanju« ( = vedenju, razumevanju) občestva sem že velikokrat pisal, a ponovim: to, da ti nekaj »poznaš« izključno znotraj nekih okoliščin, to, da ti »poznaš« neko vsebino zgolj v eni (sami) podobi njenega izkazovanja, to še zdaleč NE pomeni, da taisto zares poznaš, nasprotno – KO bi zares poznal, potem bi vedel, da… se celo voda RAZLIČNO izkazuje v RAZLIČNIH OKOLIŠČINAH, in da se (v različnih okoliščinah) zmore različno izkazovati tudi tvoj otrok!

In bi pomislil tudi na to: če »jaz« poznam svojega otroka, in če »vem« kakšen je (torej tudi »vem« kako se zmore izkazovati), potem… vsi tisti, ki mi govorijo o drugačnem izkazovanju (kot je tisto, katerega »sam poznam«) mojega otroka, LAŽEJO?! Čemu bi lagali?

Gre za (mladostno) razigranost, jih bo že minilo.

Mladostna razigranost je običajen pojav, je (povsem naraven) del odraščanja, in s samo razigranostjo ni nič narobe, vendar…

Tudi ostali zmorejo biti mladostno razigrani, a, kljub temu, NE počenjajo to, kar počne tvoj otrok (se ne izživljajo nad drugimi, nad NEsvojo lastnino).

Mladostna razigranost je stanje, ki traja nekaj časa… je stanje, ki se izkazuje v VSEH okoliščinah (torej se izkazuje tudi takrat, ko je otrok DOMA)… in me zelo zanima sledeče: sme tvoj mladostno razigran otrok tudi DOMA uničevati, sme po zidovih packati (s čemerkoli, s tistim pač, kar se mu v rokah znajde), sme uničevati, početi vse, kar se mu početi zahoče? Sme izkazovati (na opisane načine) svojo »mladostno razigranost«?!!!

Nič hudega niso mislili, ne vedo kaj počnejo.

V domu so nastanjeni otroci stari od petnajst let naprej. Torej ne gre za enoletna, morda dvoletna bitja, katerim je dopuščeno NE vedeti o tem kaj smem, in česa ne smem! Pa…

Če se povrnem na prejšnje vprašanje, na tisto če-tudi-doma-otrok-sme-»ne-vedeti-tega-kar-in-kakor-počne«, potem ugotovim, da – doma še kako dobro VE, kaj lahko počne, in kako, in VE, da bo v primeru nesprejemljivega početja kaznovan! In se, temu vedenju, drugače izkazuje (obnaša), pomeni, da mu »mladostna razigranost« ne pogojuje neprimernega ravnanja (KO bi mu ga, bi se POVSOD, torej TUDI in PREDVSEM doma /kjer naj bi bil povsem sproščen/ izkazoval tako, kot se izkazuje v nastanitvenem domu)!

To ni nič takega, boste že uredili.

Kot prvo, o tem ali »je to nekaj takega, ali ni« NISI pristojen TI ugotavljati, pa čeprav plačuješ bivanje svojega otroka v domu (in normalno, v odnosu do vseh ostalih, nemoteno uporabo vseh možnosti, katere dom ponuja)… pač pa bo o »to je/ni nekaj takega« ugotavljal tisti, ki se sooča s posledicami izkazovanj tvojega otroka (denimo čistilka, ki MORA za svojo plačo, in poleg svojih rednih, vsakodnevnih obveznosti, počistiti tudi SRANJE TVOJEGA OTROKA)!

Kot drugo: to JE »nekaj takega«, in za ta nekaj-takega NE plačuješ (ko bi plačeval, bi ti dom izstavil poseben račun za delo, potrebno za čiščenje izkazov izživljanja tvojega otroka, za potrošena čistila, za ustrezen del obrabe delovnih pripomočkov), predvsem pa – to JE nekaj-takega, ker izkazuje tvoj odnos (in odnos tvojega otroka) do nekoga drugega, ker se tebi (in tvojemu otroku) zdi povsem »normalno«, da smeš početi vse, kar se ti zahoče, in da nekdo drug mora za teboj urejati TVOJA SRANJA!

Moj otrok ima pravico, v kolikor ga boste kaznovali, vas bom tožil/a.

Da, tu pa gre za tisto običajno (povprečno) pojmovanje ( = »razumevanje«) pravic(e), posledično tudi svobode, za pojmovanje, o katerem sem (tudi včeraj) pisal. Skratka, gre za to, da meniš, da ti je pravica kar tako, brez slehernega pogoja, zagotovljena, da je NUJNOST, samoumevnost, da nihče nima pravice posegati v tvojo-pravico, pa čeprav…

Bi bilo najbolje, ko bi bil, tak, kakršen si, zaprt v živalskem vrtu! Tudi tam ima vsako bitje neke svoje pravice (in jih tudi živi), a so kletke tiste, ki poskrbijo za to, da posameznik s svojimi pravicami – NE ogroža drugih (in njihovih pravic)!

Tvoj otrok, in ti (tudi) nima/ta, a priori, nikakršne pravice, še »huje«, tvoj otrok, in ti, ima/ta NAJPREJ DOLŽNOST odgovorno se izkazovati do sobivanja (do VSEH, ki to sobivanje tvorijo) IN IMA/TA ŠELE NAKNADNO PRAVICO ŽIVETI TAKO, KOT MU (vama) NAJBOLJ USTREZA!

Da, obravnavan dom (razmere v njem) je lep prikaz obstoječega, nekega OBČEGA stanja. In to ni samo zaradi tistega kar-se-janezek-nauči-to-janez-zna, pač pa predvsem zaradi tistega iz-majhnega-zraste-veliko (pa tako tudi iz majhnega goveda, ali KATEREGAKOLI NAGONSKEGA BITJA, zraste – veliko govedo, oziroma veliko nagonsko bitje)!

In tako…

NISI priden zaradi tega, ker (spodbujen z neko nagrado, denimo z dodatnim plačilom, ali z neko kaznijo, kot posledico tvoje NEpridnosti) izkazuješ »pridnost«, pač pa SI priden takrat, kadar NE potrebuješ ne posebne nagrade, ne kazni, pač pa ravnaš tako, kot ravnaš, IZKLJUČNO zaradi tega, ker si nekaj prevzel v delo, ker se zavedaš, da moraš prevzeto korektno in po najboljših svojih močeh opraviti!

NISI pošten zaradi tega, ker v prisotnosti tistega-ki-zagotavlja-red, in tistega, ki izvaja-kaznovanje-za-nespoštovanje-reda izkazuješ »poštenost«… ali zaradi tega, ker nimaš-objektivnih-možnosti-da-bi-NEsvoje-nepooblaščeno-vzel, pač pa SI pošten takrat, kadar NIKOGAR ne potrebuješ za to, da sam ne bi nedopustno ravnal (vzel vijake s tekočega traku… med časom, v katerem naj bi opravljal delo, za katero si plačan, gledal skozi okno, klepetal, »kofetkal«, hodil po zasebnih opravkih…)!

NISI sposoben zaradi tega, ker zmoreš opraviti delo-za-katerega-opravljanje-so-te-naučili, pač pa SI sposoben takrat, kadar zmoreš poskrbeti ( = jih zagotoviti) tudi za okoliščine, potrebne za izvajanje dela (kadar NE potrebuješ drugih, da ugotavljajo ali imaš kaj /in s čem/ početi, ter tega, ali to, kar počneš, ustreza pričakovanjem tistega, ki plačuje tvoje delo, ali ne)!

Predvsem pa NISI umen zgolj zaradi tega, ker sam (zase) meniš, da si… NISI odgovoren, zgolj zaradi tega, ker sam (sebe) kot takega obravnavaš… pač pa o tem, kaj (kakšen) zares SI, pričajo posledice tvojih izkazovanj v okvirih sobivanja, in v odnosu do sobivanja! Kakšne pa so te posledice (izkazovanj /tudi/ tvojega odločanja = tvojih zmožnosti = tebe samega… v zadnjih desetletjih), o tem najbolje priča – konkretno (družbeno) stanje, v katerem se nahajamo!

Za zaključek: mi je ZELO žal, a nagonskih bitij NI moč niti dokončno zdresirati (kaj šele vzgojiti… vzgoja/vzgojenost – vsebina, ki se TRAJNO, vselej in povsod, izkazuje!), pač pa delovanje zdresiranosti zlahka usahne takrat, kadar nastopijo okoliščine, v katerih ni tistega-ki-skrbi-za-zagotavljanje-reda, in tistega-ki-kaznuje-nered!

Je, pač, tako, da če imaš žival, in če jo imaš v sobivanju, takrat je priporočljiv vsaj – povodec!