Je težava, objektivna težava, po vprašanju "razumevanja", s katerim se izkazujejo človejaki. Pač, kot nagonska bitja so "obsojeni" na NErazumskost, in kolikšna je, ta NErazumskost, je moč sklepati že na temelju povsem banalnih zadev. Tako, denimo...
Tako NE vedo niti tega, kar govorijo, ker - niti besed, katere uporabljajo, NE razumejo ( = NE vedo, o čem sporočajo takrat, kadar - sporočajo, z besedami, kakopak).
Vzemimo za ponazoritev tisti obči "svet je tak, kakršnega vidim".
Konkretna trditev ni samo NAPAČNA, pač pa je dobesedno - bebava! Svet je namreč natanko takšen, kakršen je (je celota objektivnih dejstev oz. stanj), in je tak vedno, ne glede na to, kako ga kdo vidi. Celo več, je POVSEM DRUGAČEN, kot ga zmorejo "videti" in "razumevati" človejaki!
Ko bi le-ti, človejaki, vsaj znali uporabiti pravilne besede (pravilen način sporočanja), potem bi morali zapisati takole:
"Moje VIDENJE sveta je takšno, kakršnega vidim ( = ugotovim)". In med "VIDENJEM sveta" ter "svetom kot objektivnim dejstvom" je pa, v človejaškem primeru - GROMOZANSKA RAZLIKA (bojda so človejaki živeli na ploščatem planetu, bojda so vedeli, da božja volja odloča o usodi obolelih, bojda vedo, da materija ni neuničljiva /čeprav ne more izginiti v nič in nastati iz nič/, saj jo je, mimogrede, "bog ustvaril /iz nič/"... bojda je celo vsa odprava Aleksandra Velikega "vedela", ko je dospela v Indijo, da v nekih daljnih krajih živijo čudni ljudje, in živijo na drevesih - pač, prvič so videli neko vrsto opic, in takoj so, po človejaško, vse "vedeli" o videnem, kajti tudi zanje je veljal ta svet-je-tak-kakršnega-vidim...).
Potemtakem - svet ni tak, kakršnega vidim. Je pa res, da videnje sveta s strani nekega povprečneža - izkazuje njegovo umsko NEzmožnost... pa bi se dalo (da bi bilo tudi jezikovno pravilno) to, obče prepričanje o opredeljevanju sveta zapisati takole: "moje videnje sveta je takšno, kakršna je moja umska nezmožnost" (ja, res je, s tem z opredeljevanja sveta dospemo do opredelitve njegovega - edinega netvornega - delčka, a nič zato).
Tako NE vedo niti tega, kar govorijo, ker - niti besed, katere uporabljajo, NE razumejo ( = NE vedo, o čem sporočajo takrat, kadar - sporočajo, z besedami, kakopak).
Vzemimo za ponazoritev tisti obči "svet je tak, kakršnega vidim".
Konkretna trditev ni samo NAPAČNA, pač pa je dobesedno - bebava! Svet je namreč natanko takšen, kakršen je (je celota objektivnih dejstev oz. stanj), in je tak vedno, ne glede na to, kako ga kdo vidi. Celo več, je POVSEM DRUGAČEN, kot ga zmorejo "videti" in "razumevati" človejaki!
Ko bi le-ti, človejaki, vsaj znali uporabiti pravilne besede (pravilen način sporočanja), potem bi morali zapisati takole:
"Moje VIDENJE sveta je takšno, kakršnega vidim ( = ugotovim)". In med "VIDENJEM sveta" ter "svetom kot objektivnim dejstvom" je pa, v človejaškem primeru - GROMOZANSKA RAZLIKA (bojda so človejaki živeli na ploščatem planetu, bojda so vedeli, da božja volja odloča o usodi obolelih, bojda vedo, da materija ni neuničljiva /čeprav ne more izginiti v nič in nastati iz nič/, saj jo je, mimogrede, "bog ustvaril /iz nič/"... bojda je celo vsa odprava Aleksandra Velikega "vedela", ko je dospela v Indijo, da v nekih daljnih krajih živijo čudni ljudje, in živijo na drevesih - pač, prvič so videli neko vrsto opic, in takoj so, po človejaško, vse "vedeli" o videnem, kajti tudi zanje je veljal ta svet-je-tak-kakršnega-vidim...).
Potemtakem - svet ni tak, kakršnega vidim. Je pa res, da videnje sveta s strani nekega povprečneža - izkazuje njegovo umsko NEzmožnost... pa bi se dalo (da bi bilo tudi jezikovno pravilno) to, obče prepričanje o opredeljevanju sveta zapisati takole: "moje videnje sveta je takšno, kakršna je moja umska nezmožnost" (ja, res je, s tem z opredeljevanja sveta dospemo do opredelitve njegovega - edinega netvornega - delčka, a nič zato).
Ni komentarjev:
Objavite komentar