Izumiranje vrst in dejanski odnos občestva do okolja

V »javnosti« je (vsaj občasno) moč ugotavljati skrb-za-okolje, celo »ogorčenost« ( = »nasprotovanje«) ob določenih početjih, zaradi katerih so posamezne vrste ogrožene, in jim preti celo (iz)umrtje. Na prvi pogled, in zelo na hitro, bi se dalo govoriti o ekološki-ozaveščenosti-in-naravnanosti-občestva, vendar… kaj pa, če gre, pri obravnavi teh vprašanj, zgolj za izkazovanje tistega načina početja, značilnega za VSA nagonska bitja (ki, tako in tako, objektivno gledano, niso zmožna celovitega vpogleda v objektivna stanja, pa se teh stanj tudi NE morejo dejansko zavedati, potemtakem tudi ozaveščena NE morejo biti!), početja, katero lahko imenujemo POSNEMANJE (izkazovanja nekoga drugega), potemtakem – kaj če gre, pri tej »zaskrbljenosti« za okolje zgolj, in izključno, za – modno muho?!

Opomba: kakopak, obstajajo POSAMEZNIKI (ampak samo, in sila redki, posamezniki), ki svoja živetja (torej sami sebe, svoje želje in ravnanja) usmerjajo v prid vsega obstoječega, in to počno redno ter vsaj toliko dosledno, kolikor jim okoliščine to dopuščajo (primer: lahko sem še tak ljubitelj živali, a bom odstranil uši, in jih bom odstranil tako, da jih bom ubil, v kolikor se znajdejo v mojih laseh…), a za občost ( = absolutno večino) ni moč trditi, da se izkazuje na enak način (da sebe, svoje interese prilagaja okolju, da ji je okolje pomembnejše od lastnega načina živetja), prej – povsem, popolnoma nasprotno!

Najprej skušajmo ugotoviti to, če je (iz)umrtje nekaj naravnega, potemtakem nekaj, kar v naravi obstaja tudi samo po sebi, in v neodvisnosti od našega ravnanja!

Seveda obstaja, in od začetka živetja našega planeta je bilo že veliko vrst, tako živalskih, kakor rastlinskih, ki so izumrle zgolj zaradi – spreminjanja klimatskih razmer, torej zaradi (NAGLIH, malodane hipnih) sprememb, katerih (takrat, v preteklosti) ni povzročilo dvonogo-v-oblačila-odevajoče-se-bitje. Vendar – zahvaljujoč naravi, njeni zmožnosti po obnavljanju ( = nadomeščanju) same sebe, je, obenem, tudi veliko vrst, ki so v taistem času nastale, se kot nove pojavile.

Opomba: potrebno je razločevati, kadar govorimo o novih vrstah, med tistim odkritjem-neke-»nove«-vrste-živetja, ki ga izkazujejo razni raziskovalci, ko se odpravljajo raziskovat dotlej še neraziskano področje (in je, takšnih področij, še relativno veliko, na našem planetu), in, v bistvu, zgolj odkrijejo (ugotovijo obstoj, registrirajo) obstoj neke oblike živetja, za katero do tedaj še nismo vedeli, da obstaja (a je obstajala, že prej, in si je to drznila početi kljub temu, da »mi« nismo vedeli, da obstaja – saj pomniš tisti svet-je-kakršnega-vidim?!), in med odkritjem DEJANSKO novonastale vrste oz. podobe živetja!

Kakorkoli že, kadar govorimo o sočasnem i(iz)umiranju, na eni strani, in porajanju novih vrst, na drugi, in kadarkoli ob tem ugotovimo ISTO ZASNOVANOST (torej neke vsebine, ki so identične tako izumrlim, kakor tudi novo nastalim bitjem), takrat je, morda, bolje opustiti ugotavljanje »izumrlosti«, ter se povprašati o možnosti MODIFIKACIJE (prilagajanja, posledično spreminjanja) posameznih podob živetja!

Tipičen primer so mamuti. Zanje velja obče prepričanje, da »so izumrli«, čeprav… res je, bili so gromozansko veliki, in hudo kosmati, vendar – tudi danes živijo po vsebini (po načinih izkazovanj) POVSEM IDENTIČNA BITJA = SLONI, ki se od mamutov razlikujejo le po tem, da nosijo drugačno garderobo (niso tako poraščeni, kot so bili mamuti) in da so manjši… vse ostalo pa – to, in tako, kar, in kakor, je počel mamut, to isto počne današnji slon! Potemtakem…

Potemtakem je zlahka moč ugotoviti, da so mamuti izumrli zgolj v okvirih občega NErazumevanja, dejansko pa so se zgolj prilagodili (klimatsko) spreminjajočim se okoliščinam (tako, kot je to, denimo, naredil tiger, takrat, ko se je odločil, da ne bo več »sabljasti« tiger, pač pa bo postal običajen, pa naj bo bengalski ali sibirski, tiger)!

Res je, veliko vrst je izumrlo zaradi dvonoge bebavosti, in temelječ na – koristi (celo izključno na DOMNEVANI = nedejanski koristi, dolgoročno gledano!!!) povprečnega bebca! Ki se ni zmožen spraševati o vlogi posamične podobe živetja ( = vrste) v odnosu do delovanja celote (vsega obstoječega), pač pa vidi IZKLJUČNO svojo (domnevno in hipno, trenutno) korist!

In so izumrle (ali so tik pred izumrtjem) vrste, ki so morale izumreti zaradi pohlepa, zaradi tega, ker je njih pobijanje predstavljalo relativno lahko dospetje do denarja (nekoč, na primer, je bilo, na ameriški celini, veliko čred bizonov, v nekaj deset tisočih posameznosti so se izkazovale, in so jih pobijali izključno zaradi njihovih krzen – meso so puščali propadati, na mestu, kjer so žival ubili – in so jih pobijali tudi na stotine dnevno… danes gre za zaščiteno vrsto = vrsto, kateri preti izumrtje, in več bizonov živi pri njih posameznih rejcih, kot v sami »naravi«!). Pomisli (poleg bizonov) na tjulnje, kite…

In so izumrle zaradi občutka ogroženosti, ne glede na to, ali je ta občutek temeljil na dejanski ogroženosti ( = neposredni nevarnosti), ali pa zgolj, in spet, na – pohlepu! Tako so, na primer, povsem iztrebili tasmanskega tigra (nekaj desetletij nazaj je bil zadnjič opažen primerek te vrste), tako sta, če ne gremo tako daleč, pač pa ostanemo kar »doma«, izumrla (ali »zgolj« dospela pred izumrtje) ris in volk… tako so na seznam ogroženih vrst dospeli modras, gad, mnoge ptice ujede… na določenih in (prostorsko) ožjih področjih tudi divje svinje, in še mnoge druge oblike živetja, nekoč značilnega za VSO deželo! Čemu?

Zaradi OBČE BEBAVOSTI ( = NErazumskosti, NErazumevanja), izkazujoče se TUDI v kombinaciji POGOLTNOST + NEZMOŽNOST PRILAGAJANJA!

Pogoltno namreč segajo-po-vedno-novih-področjih (»naravi« jemljejo njen prostor, prostor, katerega potrebuje za to, da sploh zmore živeti, in si ga /pri/lastijo), obenem pa, objektivno gledano, niso zmožni prilagajati se drugim, potemtakem tudi ne okolju samem (in vsem podobam živetja, značilnim za to, neko konkretno, okolje), potemtakem NE izkazujejo tisto vrsto izkazovanja, kateri pravimo – uvidevnost!

Da je tako nujno, bi bilo moč slišati, ker »nas je (vedno) več, in potrebujemo (vedno) več, vsega, tudi prostora«… BEDARIJA! Bedarija, ki niti tega ni zmožna vedeti, da sta ta vedno-več-nas-je in potrebujemo-več-prostora medsebojno povezana na tak način, da sta v OBOJESTRANSKI soodvisnosti, pri čemer…

Kadar je veliko hrane (kadar objektivne okoliščine dovoljujejo), takrat imajo volkovi mladiče (pomeni, da je več volkov, na istem prostoru, in v istem času… a pomeni tudi to, da – kadar je na ISTEM prostoru /potemtakem NIČ večjem/ moč prehranjevati več posamičnosti, takrat jih je več, kadar jih je moč prehranjevati manj, takrat jih je, pač, manj… potemtakem to, vsaj pri volkovih, pomeni, da se-pokrivajo-le-toliko-kolikor-je-odeja-dolga = pomeni, da so se zmožni izkazovati na način, na kakršnega se, vsaj hote, človejaki NISO zmožni!). In taista stanja so značilnost VSEH vrst (ne samo živalskih, tudi rastlinskih), vendar…

Bi obstajala možnost, da svoj način živetja (torej tudi razplojevanje) prilagajaš svojim dejanskim (in ne le umišljenim) zmožnostim, ne da bi, ob tem, svojem načinu živetja, računal na tisti bo-že-država-poskrbela-za-reševanje-težav-/katere-SAM-s-svojimi-ravnanji-porajam/? Bi, sevada, da bi, in celo obstaja, takšen način izkazovanja, a obstaja (ko govorimo o dvonožcu-odevajočem-se-v-oblačila) le tam, kjer – obstaja razum(evanje)!

Pomisli, koliko je bilo primerov, ko so imeli tudi po deset (in več) otrok (po sistemu kolikor-bog-da), a niti enih ust niso bili zmožni nahraniti, kaj šele obleči in zagotoviti vse ostalo, za živetje potrebno… in so taiste otroke oddajali (prodajali) za dekle in hlapce… ter se, z desetletjih, učili o potrebi po nadzorovanju samo-razplojevanja! NAUČILI so se, do spoznanja NISO dospeli na osnovi razumevanja (razumevanje namreč deluje na okoliščine = jih sebi v prid spreminja, naučenost = posledica delovanja okoliščin na posamičnost).

Da NI moč drugače, da je vse to med seboj tako povezano, da nimamo vpliva na same sebe, na svoja izkazovanja? Res? Ne me hecat! Poglej…

Japonci, že tisočletja živijo STISNJENI na svojih otokih, in jih je, skozi stoletja, krepko več, kot jih je bilo nekoč, pa še vedno premorejo (v odnosu do celotnega področja, katero zasedajo) gromozanske površine, katerih niso zabetonirali, zasfaltirali, uničili… in je res, pri njih, da so zmožni živeti na majhnih površinah, da so pri njih redki, ki imajo svoje vrtičke, kaj šele vrtove, cele posesti… in je res tudi to, da zmorejo biti – kljub temu, da so prostorsko omejeni, in da jih je več, kot jih je bilo nekoč – uspešni (ne samo v zagotavljanju lastnega pre/živetja, pač pa tudi v doseganju določenih rezultatov = posledic izkazovanj, s katerimi govorimo o razvoju, vsaj tehnološkem)!

Bentiš, če se zavedaš tega, da živiš znotraj nekih (objektivnih) okoliščin, potem živiš tako, da te okoliščine upoštevaš (kot dejstva) in se jim tudi prilagajaš, in prilagodiš (si do njih uvideven)!

In tako je prišlo do tega, da so, zaradi omenjene bebavosti, izumirale vrste tudi »pri nas«. In so izumirale bodisi zaradi posrednega učinkovanja bebavosti (kadar uničiš neko konkretno okolje, takrat le-to ni več zmožno zagotavljati tistega načina bivanja, in tudi prehranjevanja, kakršnega je zagotavljalo poprej, takrat tudi vrste, ki so odvisne od tistih poprejšnjih okoliščin, ne morejo preživeti, in izumrejo neposredno zaradi – spremenjenih okoliščin), bodisi zaradi neposrednega izkazovanja, in spet, bebavosti! Tako, denimo…

Risi. Občost jih je ugotovila kot grožnjo, kot nevarnost, posredno in neposredno.

Posredno v tem smislu, da so risi znali napasti tudi neko (manjšo) »domačo« žival, pomeni, da so spočenjali škodo (lastnikom teh »domačih« živali), pa le-ti, lastniki, niso zmogli toliko dajati v svoja usta (ali toliko prodati, v kolikor so prodajali), kolikor so hoteli, nameravali. Obenem pa NISO bili zmožni teh, svojih »domačih« živali ustrezno zaščititi (pred plenilci) – pomeni, da JE razlog nastale škode v NEZMOŽNOSTI lastnika po zagotovitvi potrebnih pogojev reje (v okolju, v katerem se, od nekdaj, tudi plenilci nahajajo)!!!!

Neposredno pa zaradi tega, ker je (celo, in še vedno, tudi dandanes) risa občost ugotavljala kot zver, ki zmore neposredno ogrožati tudi »nas« (pomeni, da obstaja nevarnost, da te ris napade, pokonča tvoje živetje)! Kar je, preprosto povedano, BEDARIJA! Ris je namreč zmožnejši ugotavljati objektivna dejstva, kot je zmožen nek povprečnež, dvonog, in ris (kakopak, zahvaljujoč nagonom, a kljub temu) svojo odločitev o tem, ali bo/ne bo napadel, temelji tudi na tem, da ugotavlja velikost morebitnega plena, njegovo moč (čemu bi se izkazoval kot nek povprečen človejaški bebec, in se lotil stvari, katerih, objektivno, NI zmožen izpeljati sebi v prid, pri katerih celo tvega svoje zdravje, živetje?!), pa – izjemno redki so primeri (dopuščam to možnost, četudi o njej ŠE NIKOLI NISEM SLIŠAL ali bral!), v katerih bi ris napadel dvonogo-v-oblačila-odevajoče-se-bitje, kaj šele tisti, v katerih bi nekoga poškodoval, celo ubil! Je verjetnost nesreče (poškodbe, smrti) krepko večja celo na običajnem sprehodu (kot pa zaradi risa)!

Kasneje, kakopak, ko je bil ris pri »nas« ŽE iztrebljen (in kakor je pri vseh »ugotavljanjih« NAGONSKIH bitij, ki VEDNO »spoznavajo« po sistemu »za-nazaj« - pa še takrat, zvečine, ne dospevajo do določenih vsebin = vzrokov, ne dospevajo do dejanskega razumevanja!) je prišlo do »spoznanja« o tem, da je ris – KORISTNA žival, žival, ki (kot člen v prehranjevalni verigi) skrbi za to, da obvladuje število nekih drugih živali, denimo miši, podgan, zajcev… živali, ki tudi zmorejo posegati v »moje« in v »naše«, pa zmorejo, takrat, ko risa ni (pa ne more skrbeti za omejeno/nadzorovano razplojevanje manjših živali, tistih, s katerimi se hrani), krepko preseči svoja običajna številčna stanja = jim zmanjka tako prostora, kakor tudi hrane, v njih siceršnjih okoljih = v iskanju hrane pridejo k »meni«, in ogrožajo moje pridelke!

In se je, tudi ob tej ugotovitvi, na temelju ugotovitve risa kot koristne živali, znova izkazala – bebavost! Uvozili so nekaj primerkov (iz Češke), in so uvozili primerke s PREOZKEGA področja, in so uvozili PREMALO primerkov (takrat, pač, ko so rise znova naseljevali v Kočevskem gozdu)… NE zavedajoč se, da bo ponavljanje razplojevanja med enimi in istimi (sedaj že sorodstveno povezanimi) primerki privedlo do – degeneriranosti! Do okvare, defekta… katerega sedaj že »poznajo«, so ga že »ugotovili« ( = ga VIDIJO, z očmi, niso pa bili /umsko/ zmožni takšno posledico predvideti, čeprav so se tudi učili o tem, da sorodstveno parjenje vodi neposredno v degeneriranost!!!).

Enako je z volkovi… delovanje te vrste na »nas« je malodane identično delovanju risa, in, čeprav so večji, od risa, NISO objektivna (neposredna) grožnja »nam«. Malo je primerov, ki pričajo o napadih volkov na dvonoga bitja, zelo malo, pa še pri teh se je potrebno povprašati o početju (posledično o odgovornosti) taistega dvonogega, o početju, ki je do napada (volkov) privedlo, kajti – se zavedaš, koliko je, še vedno, področij, na katerih dvonogi (še vedno) živijo na istem prostoru, na katerem živijo tudi volkovi… in je tudi količina ogroženosti od volkov KREPKO manjša (pravzaprav ZANEMARLJIVA!) od ogroženosti, katere SAMI spočenjamo, s tem, kar in kakor živimo!

Gad, modras… sta dospela do ogroženosti (do stanja pred dejanskim izumrtjem, do zakonske zaščite) izključno zahvaljujoč – strahu pred ugrizom, strahu pred smrtjo, nastalo zaradi ugriza, čeprav…

Zelo, zelo malo je tistih specifičnih primerov (denimo pri srčnih bolnikih, pri težjih astmatičnih obolenjih, pri slabokrvnosti… in pri manjših telesih, torej pri otrocih), pri katerih ugriz gada in/ali modrasa lahko povzroči smrt…. Je pa res, da OBIČAJNO ( = v povprečju) povzroči bolečine, komplikacije, stanja, potrebna okrevanja… a takšna stanja ti lahko (če si, na primer, alergičen) povzroči tudi pik ose, čebele, čmrlja, sršena, pa – je treba tudi njih pobiti, da boš ti vedel kam (in kako) se smeš podajati, in kako se tam smeš/moraš obnašati?! Ker, veš, žival ti, sama od sebe, in kar tako, zgolj zaradi tega, ker te zagleda, ne bo ničesar naredila (no, kadar je v svojem običajnem stanju, kajti – kadar je obolela, denimo za steklino, takrat same sebe ne zmore nadzorovati, pomeni, da takrat tudi ne more ugotavljati ne/objektivne grožnje sami sebi, takrat, v bistvu, sploh ničesar ne ugotavlja, pač pa zgolj sledi potrebi obolelih možganov, in – napade)!

In VSE te živali so – členi prehranjevalne verige! Pomeni, da z vsako odstranitvijo določene živali (kaj šele z  odstranitvijo vrste kot celote) neposredno pogojuješ (jih, četudi nehote, ne zavedajoč se tega, SPREMINJAŠ) okoliščine, v katerih boš »ti« sam – »jutri« živel! In jih pogojuješ tako, da jih SLABŠAŠ (sebi slabšaš)! Toliko si zmožen zavedati se posledic lastnih ravnanj, toliko si zmožen zavedati se objektivnih stanj!

Da temu ni tako? Res?! Poglejmo, če res ni…

Nekoč dospetje do strupa za bramorja NI bilo omejeno (vsakdo ga je lahko kupil), danes, k sreči, je (žal ne na temelju nekih logiki-dopustnih kriterijev, a kljub temu, je vsaj omejeno). In nekoč je malodane vsakdo na svoj vrtiček stresal ta strup, želeč odstraniti velikega škodljivca (bramor žre koreni/nice, potemtakem tudi korenin/ic/e solate… zaradi česar posajene rastline NE preživijo bramorjevega obiska), čeprav…

Čeprav JE tudi bramor del prehranjevalne verige (in tudi njegova odstranitev NEPOSREDNO vpliva na okolje/okoliščine, v katerih je /naj bi živel), obenem pa – z vsakim strupom (in ne samo s strupom, pač pa z VSEM, kar vnašaš nekam, tja, kjer to vnašano bodisi že obstaja, in obstaja v nekem pravilnem, naravnem razmerju do vsega ostalega obstoječega, in še zlasti tam, kjer tega, kar vnašaš, samega po sebi sploh ni – pomeni, da še bolj rušiš neko obstoječe ravnovesje med posameznimi elementi, in to še prekomerno počneš, po sistemu da-bo-ja-zaleglo!) neposredno in dobesedno _ UNIČUJEŠ naravo! In to počneš, da bi SEBI (ter na hitro, in za kratek čas) zagotovil tisti »bolje«, kateri se (zaradi končnih posledic TVOJEGA početja!!!) izkaže kot DEJANSKI SLABŠE!

In uničuješ, ter to REDNO počneš… tako s škropljenjem (v smislu zaščite), kakor tudi s prekomernim gnojenjem… kakor tudi s tem, ko pitaš (s pripomočki, s proizvedeno krmo) žival, da bo hitreje zrasla, da bo večja (težja) zrasla, da boš lahko več (in prej) prodal, da boš lahko prej (in več) zaslužil! In ne uničuješ samo tistega, kar prodajaš (mesa, denimo), pač pa uničuješ, posredno, tudi zemljo, od katere sam živiš (žival, ki je strup, taisti strup tudi izloča, njeni izločki dospevajo v zemljo, skozi zemljo dospevajo tudi v vodo… in tako pride do tega, da tvoj POHLEP po hitreje-in-več-zaslužiti ne zastruplja /vsega in vseh/ samo neposredno, s tem, ko uživamo tvoje pridelke, pač pa tudi posredno, s tem, ko živimo na zastrupljeni zemlji, (posledično, ker vemo, da določene zadeve iz zemlje tudi izhlapevajo) tudi dihamo zastrupljen zrak, in pijemo zastrupljeno vodo!

Potemtakem (če preneham s pojasnjevanjem, in dospem do zaključka = ugotovitve) – je občestvo zares ekološko, se, zavestno in hote, zares izkazuje v svoji skrbi za okolje?!
Daleč od tega, celo POVSEM NASPROTNO, pač pa se le, po sistemu posnemanja ( = modne muhe) »boji glede MOREBITNEGA izumrtja nekih vrst«, vrst, živečih daleč-stran-od-mene (potemtakem, če živijo daleč stran od mene, potem me ne morejo, na kakršenkoli način, ogrožati!), dočim VSAKODNEVNO izkazuje svoj pravi odnos (potemtakem tudi pojmovanje = NErazumevanje!!!) do vsega, znotraj česar živi!

Ja, ja, kako »lepo« je pozivati k zmanjšanju-porabe-nafte, celo k bojkotu-uporabe-nafte… obenem pa se, z avtomobilom, kakopak, voziti v službo, po nakupih, na obiske in izlete… ne zavedajoč se niti tega, da – si bebec! Bebec, ki niti (pri samem sebi) neke doslednosti ( = načelnosti) ne zmore izkazovati, pač pa – kar je njemu dobro = prav, kar njemu ne ugaja = ni prav!

Živela Debilia (bog-daj, da te pobere)!