VSE,
kar so odvija v okviru posameznih (in vseh) vrst, se odvija na temelju
značilnosti, ki vrste kot take opredeljujejo. Z drugimi besedami to pomeni, da
zmoreš s poznavanjem vrste poznati tudi njene načine izkazovanja, potemtakem
tudi njene potrebe (pa naj gre za tiste neposredne, objektivne, za
golo-pre/živetje potrebne, ali pa tiste potrebne, na temelju katerih se
posamičnosti razporejajo/umeščajo/si-vrednost-pridobivajo znotraj vrste, kateri
pripadajo). In to pomeni tudi to, da – s poznavanjem »človeštva« (torej s
poznavanjem OBEH temeljnih vrst, ki to skupino tvorijo), zmoreš razumevati ( =
poznavati) tudi izkazovanja tega »človeštva« (pa naj gre za katerokoli
področje, v podobi katerih so zgolj na posamezne dele-neke-celote razdelili
obravnavo vsega/te celote, od ekonomije, do šolstva, kulture…).
Trg.
Zvečine umišljen ( = fizično neobstoječ) »prostor«, bolje – sklop medsebojno
delujočih vzročno-posledičnih povezav (aktivnosti, izkazovanj, ki medsebojno
delujejo, potemtakem se medsebojno tudi pogojujejo).
Trg
pozna nekaj temeljnih zakonitosti (principov), po katerih brezpogojno
(potemtakem vedno) deluje. Tu se osredotočimo na eno samo, na medsebojno
delovanje povpraševanja, na eni strani, in ponudbe, na drugi. In skušajmo skozi
to povezavo ugotoviti, kdo je zares »grd« ( = kdo je zares tisti, ki pogojuje
kapitalizem kot tak), so to »kapitalisti« (posamezniki, ki zmorejo na osnovi
svojih specifičnosti postati uspešn/ejš/i od občestva), ali so to potrošniki (
= občestvo)!
Temeljno, izhodiščno stanje trga (torej tudi njegovega izkazovanja = delovanja) je POVPRAŠEVANJE ( = izkazovanje potrebe
po imeti-nekaj), šele naknadno se, kot
POSLEDICA (povpraševanja) pojavi
ponudba!
V
kolikor ni povpraševanja (potrebe po imeti-nekaj), lahko proizvajam karkoli, in
to lahko počnem v neomejenih količinah ter – ZAMAN, ker nihče mojih proizvodov
ne bo kupoval (pomeni, da si bom, s proizvajanjem nečesa, ustvaril stroške, NE
bom si pa ustvaril prihodkov – s katerimi bi te stroške »pokril« ter ob tem
tudi zaslužil za lastno živetje… pomeni, da bom, vsaj v svojem proizvajanju,
lahko pa tudi generalno gledano – propadel).
»Ja,
ampak, veš, koliko je stvari, katerih ne potrebujemo, sploh zanje ne vemo
(dokler se ne pojavijo na trgu), pa jih, kljub temu proizvajajo,« bi se dalo
slišati, »pomeni, da proizvodnja ( posledično ponudba proizvedenega) pogojuje
(oblikuje) povpraševanje (potrošnjo)!«
NAPAČNO, povsem zgrešeno
razmišljanje,
temelječe na NEPOZNAVANJU značilnosti – nagonskih bitij! Posledično na
NERAZUMEVANJU tistih potreb, ki se kot posredne (torej kot potrebe, katerih
zadovoljevanje za samo živetje NI potrebno) izkazujejo, se izkazujejo kot
potrebe, na temelju katerih zadovoljevanja poteka
razvrščanje posamičnosti (vsake!) znotraj neke, konkretne vrste (nagonskih
bitij)!!!
VEDNO
obstaja potreba po biti-najmanj-enak-drugim, potreba po biti-več-od-drugih,
potreba po biti-nekaj-posebnega… in, kakor sem že pisal, tako tu, na kratko,
ponovim: bitja, ki ne premorejo
vsebin, potrebnih za to, da IZKLJUČNO na temelju tistega, kar »nosiš v sebi«
(tistega, kar si) ustvarjaš določene vrednosti ( = rezultate lastnih zmožnosti
in prizadevanj), s katerimi bi samemu sebi zadovoljstvo porajal, takšna bitja
POTREBUJEJO nadomestke (nekaj, kar je moč videti, ČUTNO zazna/va/ti),
potrebujejo (materialne) stvari, da si na temelju IMETJA MATERIALNEGA gradijo »vrednost«
(v odnosu do ostalih pripadnikov – iste – vrste)!!!! In to pomeni le
to, da mora ponudnik (proizvajalec) »imeti nos« in uganiti tisti bo-to-šlo-v-prodajo, bo zanimivo, bo kupcu
predstavljalo določeno vrednost, in s tem tudi željo/potrebo to-moram-imeti?!
Povsem
objektivno – kdo, izmed absolutne večine, zares potrebuje, denimo, računalnik?
Kdo, za vraga, od tega računalnika (z njim) živi, si ustvarja pogoje živetja,
kdo si z njim (in zlasti na domu) ustvarja pre/živetje?! Redki, če sploh, sila
redki, zvečine je računalnik izkaz tistega tudi-jaz-imam, posledično pa
sredstvo igračkanja, PRAZNE porabe časa, za katerega itak ne vem, kako bi ga
pametno porabil! Potemtakem – računalnik NI dejanska potreba, očitno pa je
dovolj »potreba«, da zmore njegov proizvajalec (z njegovo proizvodnjo)
za/služiti!
Bolj
kot imetje nekega proizvoda predstavlja neko (posameznikovo) »vrednost«, večje
bo povpraševanje po njem, in večja bo, posledično, proizvodnja (povpraševanje
lahko tešiš izključno s proizvajanjem in nudenjem želenega). In…
Večje
kot bo povpraševanje (bolj kot bo OBČOST lačna za nečim!), več kot bom
proizvedel (in prodal) – VEČ BOM ZASLUŽIL! Pomeni, da bom, zahvaljujoč
(večjemu) občemu povpraševanju imel možnost – kopičiti svoj zaslužek, si
ustvarjati bogastvo, postati »grd kapitalist«! In – če bom želel ohraniti svoj
pridobljen status ( = biti kapitalist, četudi »grd« = imeti veliko, in krepko
več, kot, objektivno, za samo živetje, potrebujem), potem bom moral skrbeti za
to, da bom s svojim temeljnim izkazovanjem ( = z uspešnim proizvajanjem)
ohranjal rezultate lastnih prizadevanj ( = služil denar)!
Kakopak,
res je, celo »grdi kapitalisti« objektivno NE potrebujejo vsega tistega, kar
imajo, vendar – tudi OBČESTVO NE
POTREBUJE, objektivno gledano, vsega tistega, s čemer razpolaga, pa – če sme
občestvo kopičiti, čemu ne bi smel taisto početi nek »grd kapitalist«, ki se od
občestva (vsebinsko gledano) razlikuje LE po tem, da je KREPKO BOLJ SPOSOBEN
(od povprečja), pa zaradi tega zmore tudi – več (na)kopičiti!
Ko bi
povprečnež zmogel toliko (kopičiti), kot zmore »grd kapitalist«, potem, brez
skrbi, BI KOPIČIL TUDI SAM!
Po drugi
strani je res tudi tisti, da več-ko-imaš-več-potrebuješ, in je resnično, to
stanje, PREDVSEM ZA NAGONSKA (in med seboj tekmujoča) bitja (tekmujoča v
zagotavljanju lastne-vrednosti, v odnosu do vseh ostalih), obenem pa je res
tudi to: večje kot je stanovanje, katerega imam, večji je znesek, potreben za
njegovo vzdrževanje in uporabo, več moram imeti, da lahko (večje) stroške
pokrivam… in to gre v nedogled, kajti vsakdo, ki dospe do imeti-več, želi
dospeti tudi do tistega imeti-ŠE-več! No, pri nagonskih je ZAGOTOVO tako!
Bojda
bi »družba« morala vzgajati tako, da bi »grdi kapitalisti« vedeli kako-se-morajo-obnašati-da-bi-se-lepo-obnašali
(da ne bi bili več »grdi kapitalisti«, pač pa bi svoje imetje DELILI z
občestvom). Vendar…
KDO pa
je, ta »družba«? V absolutni večini človejaki = nagonska bitja, bitja, ki tudi
delujejo na povsem enak način, kot deluje »grd kapitalist«, le da niso tako
zmožna (posledično uspešna), kot je on. A bi, kljub temu (kljub svoji
nezmožnosti) imela več in še-več! Potemtakem…
Potemtakem
bi »družba« morala biti KRIVIČNA, in bi to svojo krivičnost izkazovala z
NEENAKOPRAVNO obravnavo (bi se do posameznikov izkazovala drugače kot do
občestva), kajti – če naj bi posameznika spremenil, vsem ostalim = občestvu pa
dovolil, da ostane takšno, kakršno je, potem NE izkazuješ načelnega ravnanja,
potemtakem tudi etičnega NE!!! Obenem…
Ni
krivično, to, da tistemu, ki je zmožnejši (od občestva) kratiš rezultate
(njegovega) dela, medtem ko občestvu (ki deluje, potemtakem se tudi v samem
delu izkazuje, povsem ENAKO, po istih principih, v okviru iste pohlepnosti in
boja-za-preživetje!!!), nesposobni gmoti, (po)deliš tiste (materialne)
dobrobiti, katere so posamezniki ustvarili?! Obenem…
Ko boš
našel žival, katerokoli, ki jo je zares moč vzgojiti (torej jo zares pripeljati
v stanje, v okviru katerega se bo VEDNO in hote izkazovala v okviru etičnega),
takrat boš (s to svojo najdbo) dokazal to, da je moč – vzgojiti človejaka! Le-ta
je tudi nagonsko bitje, in za VSA nagonska bitja je značilno to, da zmorejo
biti le naučena ( = zdresirana) v določena izkazovanja, in da ta zdresiranost
deluje le toliko časa, dokler je strah-pred-posledicami, nastalimi zaradi
napačnega, neželenega, nedopustnega ravnanja, večji/močnejši od delovanja
okoliščin, v katerih se znajdeš (in katerih razrešitev ti omogoča zadovoljitev tistega
osnovnega = pre/živetja)!!! V takšnih okoliščinah (torej v tistih, v katerih se
nagonsko bitje za/čuti ogroženo) nobena »vzgoja«, nobena dresura NE pomaga, pač
pa takrat nagonsko bitje deluje natanko tako, kot mu je (z nagoni) predpisala
narava, torej po principu pogojnega refleksa!
Kakorkoli
že – ko bi ne bilo obče lakote po
imeti-vse-in-imeti-več-ter-še-več, potem tudi tistih, ki proizvajajo
in prodajajo (in to uspešno počno) NE bi bilo ( = ne bi bilo tistih, ki bi,
DOMNEVNO, »na račun drugih« = kupcev, sebi služili)!
Tako
je, pač, v živalskem svetu – kar vidiš, to želiš imeti… kar želiš imeti, to
moraš imeti… kar moraš imeti – tu pa je rezultat odvisen izključno od tvoje
moči, spretnosti, hitrosti, pa si lahko zadovoljen (če si uspešnejši od
ostalih), ali pa nezadovoljen, če si zgolj običajen in nezmožen povprečnež! In
je tako, v živalskem svetu, v vseh primerih, tako v času socializma« (katerega
je taista potreba po imeti-več-in-še-več zrušila), kakor v času »kapitalizma«
(torej v času, do katerega je privedla OBČA DOMIŠLJAVOST, konkretno tista
smo-pametni-delovni-sposobni… in v času, v katerem je imeti-še-več povsem
legalno, nesporno stanje, s pravnega vidika)! In bo tako v nedogled, pa bo
nezadovoljstvo množic (nezmožnih množic), v kombinaciji z uspešnostjo
posameznikov (z uspešnostjo, ki pri nagonskih bitjih NE zmore biti drugače kot
NEetično izkazovana!!!) nenehno povzročala spremembe-družbenih-stanj,
raznorazne »revolucije«…
Pač,
kjer evolucija odpove, tam so »revolucije« ( = tudi nasilje, tudi »gorjača«)
sredstvo (domnevnega) napredovanja (reševanja težav)!
Ne, NE, neštetokrat NE – niso
krivi, za nastala stanja, »grdi kapitalisti«, pač pa je IZKLJUČEN KRIVEC - BEBAVO,
nagonsko OBČESTVO!!!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar