Boleča praznina

(iz zbirke Srčnice)

 

 

Nekoč, že dolgo je tega, sem takole zapisal:

 

Beži, prav vse, v nekoč.

Mineva in izgine.

Izkaže se nemoč,

kot čas, ujet v spomine.

Čim več je dolgih let,

tem bolj je prazna skrinja,

iz dneva v dan bolj bled

zaklad v njej spominja…

Čim več si kdaj imel,

bolj tone v pozabo,

ko enkrat odtrpel

si v njem vse tisto slabo.

Mar res? Mar ni tako,

da hrepenenje stane?

Spomini, ki peko,

so njive preorane,

ki klešejo obraz!

Za čase vse, vsak čas.