Kar so
na ta svet me, uh, davno že, dali,
spoznal
sem različne podobe živali,
od
krav, in telet, pa volov in bikov
(uradno
govedo se družno jim pravi),
do nekih
plazečih se členkastih likov,
še
takšne, ki rit jim takoj je pri glavi…
Pa koze
in kozle, in ovce in ovne,
oboje,
ta divje in tiste iz volne,
in
ribe, meduze, in polže in rake,
hobotnice,
sipe in cipe, klobase,
nek'tere
prelepe, a druge zgolj spake,
a vsaka
na svojem najraje se pase…
Z neba
sem spoznaval, na tleh tudi, ptice,
povsod,
in v svinjakih, še prasce, prasice,
amebe,
in polže, pač, sluzasta bitja,
pa
pajke, in hrošče, uši, škorpijone,
voluharje,
krte, so mojstri raz(k)ritja,
in, da
ne pozabim, še kameleone!
Ja,
mnoga spoznanja bila so mi dana,
kot tekla
je pot, v življenje ravnana,
zvečine
vse muli, in rije, se vlači,
najraje
kar sproti požre in izserje,
ni neke
razlike, celo strupenjači
bilo bi
žgolet, ko imela bi perje…
Sesalci,
pijavke, brezsramno ušive,
nravi parazitske,
in še grabežljive,
leteče,
plazeče, celo plavajoče,
in
tiste v poskok, da vsakdo naskoči,
ta svet
se pod težo živalstva le joče,
se
dobro drži, da po šivih ne poči…
Kar so
na ta svet me, uh, davno že, dali,
spoznal
sem različne podobe živali.
A tu in
tam se mi v odklon je izteklo,
spoznal
bitja čudna, prečudna sem neka,
pogledal
v knjige, in v njih mi je reklo:
Ogrožena
redkost, primerek človeka.
Ni komentarjev:
Objavite komentar