Predvsem na ena-dve…

Na ena-dve živetje gre,

kot se ponuja, kot se da,

že utečene so stezé,

na njih pa je vsega…

 

Je treba krepkó bolje štet,

do tisoč, in še raje več,

da do življenja smeš dospet,

da čas ne gre kar preč…

 

Na ena-dve le mrgoli,

enakih je podob povsod,

v spremembe z njimi času ni,

votlina le, iz roda v rod…

 

Na tisoč, in še raje več,

rojeva redek se navdih,

za lepši svet, za bolj svetleč,

za umnost, red, in tudi stih…

 

Na ena-dve velika moč,

vedno preveč je trdih glav,

ob njih povsem je nemogoč

tak svet, ki bo človeku prav…