Vsaj
doslej, in zaenkrat še, se nikomur nisem maščeval, z ničemer, le – roko zmorem,
svojo, odtegniti, in to tudi naredim, v odnosu do tistih, ki je vredni niso, ki
si je ne zaslužijo. Še več, zmorem tudi ne zaznavati, teh in takšnih, pa čeprav
še vedno obstajajo, jih zame, preprosto, ni več! V kolikor okoliščine to
dovoljujejo, kakopak, okoliščine, v katerih se mi ni potrebno, zaradi neke
uvidevnosti, svoje, do nekih tretjih, lastnim željam odpovedovati, vendar – če
tovrstnih okoliščin ni, v takšnem primeru počakam, da se porodijo, in potem
omenjenih… zame nikjer več ni! Pa čeprav bi ob meni stali, jih ne bi ne videl,
ne slišal, le želodec bi se odzval, želeč, čim prej, na čistejši zrak…
Ni komentarjev:
Objavite komentar