Visoka trava - stegovanje - pokončna hoja...

Nekoč so živela bitja, ki so hodila tako, kot, še vedno, hodijo opice - sključeno, in s pomočjo vseh okončin. Potem pa se je, s časom, pripetilo to, da so ta bitja ( = njih potomci) začela hoditi vzravnano, po dveh. Čemu?

Poglejmo povsem praktične razloge, in tudi zgolj TOZADEVNE RAZLOGE (vzrok in posledica morata biti med seboj NEPOSREDNO POVEZANA, da je moč konkretno posledico pojasnjevati s konkretnim vzrokom) te spremembe!

Kadar je bitje, ki je hodilo sključeno, želelo doseči nek sadež (na temu bitju s tal dosegljivi veji), se je moralo vzravnati. Kadar je to bitje (v želji, da bi pravočasno zaznalo nevarnost) hotelo videti, če se v bližini nahaja nekaj nevarnega, se je moralo (takrat, pač, še ni bilo koscev, in je bila trava visoka, obenem pa z višjega položaja dlje /in več/ vidiš) vzravnati. Pa...

Ker je to vzravnavanje (vsaj po vprašanju ugotavljanja ne/varnosti) REDNO (nenehno) počelo... se je (počasi) naučilo stati/hoditi po dveh. Potemtakem: razlog VZRAVNAVANJA = visoka trava, razlog POKONČNE DRŽE = redno vzravnavanje. Z drugimi besedami bi se dalo zapisati takole...

Visoka trava in potreba po ugotavljanju ne/varnosti ( = OKOLIŠČINE) so bitje prisilile v to, da se je vzravnavalo (so ga prisilile v to, da se je začelo DRUGAČE IZKAZOVATI, ni hodilo izključno sključeno), dočim ga je to vzravnavanje ( = drugačno izkazovanje) s časom spremenilo v pokončno hodeče bitje.