Bebčevo »poštenje«

Ko dandanes bebo ugotavlja krivičen svet, in tozadevno svojo “poštenost” izkazuje, in “uvidevnost” do tistih “revnejših” (kakopak, mednje tudi sebe uvršča, kajti tudi sam ima, po svojem mnenju, premalo), takrat se jezi na neke bogate, in bogatejše, ker so le-ti “nam ukradli”... in takrat obsoja krajo, jo kot nedopustno razglaša.

Zanemarimo vprašanje o tem, kaj je kdo taistemu bebotu ukradel, glede na to, da bebo še vedno ima tisto, kar je imel poprej, in glede na to, da ni več solastnik premoženja, kakršno sploh ne obstaja več ( = družbeno premoženje), saj je svoj delež taistega dobil izplačan, in poglejmo kako je z njegovo “poštenostjo”, in “uvidevnostjo”.

Dajmo najprej s slednjo, in zapišimo takole: ko bi taisti bebo imel toliko, kolikor imajo ti bogati, in bogatejši od bebca, potem ga konkretno družbeno stanje sploh NE bi motilo! Potemtakem je “uvideven” do “revežev” IZKLJUČNO zaradi tega, ker tudi sebe mednje šteje!

Kako pa je s poštenostjo? Takole: če je kraja dejanje, v katerem nekomu drugemu vzameš njegovo ( = NE tvoje), in si to njegovo prilastiš, potem - si (u)kradel! In če si bebo želi socializem, njegov povratek, s tem tudi povratek dejanj, s katerimi se je socializem izkazal, potem si želi tudi to, da bi - skupnost bogatim vzela neko njihovo premoženje, in ga dala “revežem”, in bebotu tudi, kakopak. Pomeni, da bi bebo z lahkoto sprejel nekaj NE svojega, nekaj, kar je bilo drugemu odvzeto (potemtakem ukradeno, četudi v podobi razlastitve, vseeno), pomeni, da bi bebo z lahkoto sodeloval v kraji, in bi mu bila ta kraja povsem sprejemljiva, samoumevna, celo PRAVIČNA... v primeru, kakopak, ko bi bebo z njo profitiral!

Takšen pač je svet živali, svet, v katerem je dovoljeno jemati, in vzeti, in je samo od priložnosti, in moči, odvisno to, kdo bo imel, kdo pa ne. In takšna je “poštenost” in “uvidevnost” VSEH nagonskih bitij, vseh živalic, tudi človejaških!