»Heroji«, ker so rojeni brez rok?!

Obča bebavost je neizčrpen vir obravnav, kajti VSAKO nje pojmovanje ( = »razumevanje«) in, posledično, VSAKO nje izkazovanje ( = ravnanje), govori izključno o NErazumevanju ( = neumnosti)! O stanju, kateremu NE pomaga tisti »gledati« (čemu gledaš, ko pa NE vidiš = NE razumeš tega, kar gledaš), »učiti se« (podobna pripomba prejšnji).

Zasledil sem slikovni posnetek nekih posameznikov(ic), ki so bili ROJENI(E) BREZ rok, in ti posamezniki(ce), NORMALNO, za vse, s čemer se izkazujejo, uporabljajo noge. Z njih pomočjo jedo, šivajo, slikajo…

In sem zasledil številne pripombe (pripise), ob tem slikovnem prikazu, pripombe v stilu »bravo«, »heroji«, »to so res pravi heroji«, »nenavadno«… pripise torej, s katerimi pripisovalci izkazujejo – izključno LASTNO BEBAVOST ( = NEzmožnost razumevanja povsem PREPROSTIH dejstev). Pojasnim, seveda.

Zastavim takole: VSAK dojenček zmore (svojo) nogo ponesti v (svoja) usta. Zmore stopalo (svoje noge) ponesti na (svoj) tilnik. Zmore z nožnimi prsti prijeti in držati stvari (poskusi, položi prst dojenčku na stopalo, tja, kjer iz stopala rastejo prsti, in videl/a boš, kako bo z nožnimi prsti prijel tvoj prst!)… potemtakem je VSAK dojenček natanko tako gibčen, kot so gibčni v obravnavanem posnetku prikazani(e) posamezniki(ce), potemtakem VSAK dojenček zmore s svojima nogami delati ( = nekaj držati, nekaj početi), potemtakem je naša NARAVNA ZASNOVANOST takšna, da nam to (tako gibčnost, kakor tudi nekaj-početi-z-nogami) OMOGOČA!

Dajmo to tudi z drugega zornega kota: ti (na posnetku prikazani) posamezniki-brez-rok, in razni »gumijasti« posamezniki(ce) (to so tisti/e, ki zmorejo sebe v relativno majhne škatle/zaboje zložiti), ti so s strani občestva obravnavani kot nekaj-čudnega, nekaj-posebnega, nekaj-NEnormalnega, nekaj OBČUDOVANJA vrednega… čeprav se ti posamezniki zgolj s tem izkazujejo, da so uspeli OHRANITI zmožnosti, katere so jim bile PRIROJENE… pomeni, da so uspeli ostati SVOJI naravni ZASNOVANOSTI primerni ( = ustrezni), pa – povej, kaj je bolj normalnega (običajnega) kot to, da ostaneš skladen z lastno zasnovanostjo?! Oziroma, drugače…

Vsi mi, gromozanska večina torej, ki smo IZGUBILI to zmožnost (vsem nam je bila dana!), smo tovrstno prizadeti (izgubili smo nekaj, kar smo imeli), smo defektni (v odnosu do naše naravne zasnovanosti), smo – »nenormalni«, NEOBIČAJNI (v odnosu do zasnovanosti, seveda). In menim, da je sama narava (naravna zasnovanost) krepko ustreznejše merilo za ugotavljanje »normalnega«, kot pa je to občost, s svojim »razumevanjem«!

(Medklic: narava se izkazuje v različnih podobah, pa »rojeva« bitja, ki se povsem razlikujejo od večine bitij, s katerimi v isti rod sodijo… pa rojeva EDINEGA kuščarja = slepec, ki je brez okončin… rojeva EDINEGA sesalca s kljunom = kljunaš… in rojeva dvoglave posamičnosti, pa »siamske dvojčke«, pa rojeva s srcem na desni strani prsnega koša…in so VSA ta/kšna bitja – v odnosu do lastne naravne zasnovanosti – sebi povsem običajna, samoumevna… na popolnoma enak način, kot je sebi samoumevna obča bebavost).

Nadaljujem s sledečim: narava VSAK manko NADOMESTI z nečim drugim, pa… tako, kot človeški ribici zakrnele oči nadomesti z zmožnostjo zaznavanja toplotnih sprememb, z zmožnostjo zaznavanja tresljajev… tako, kot ima VSAK kot slep rojen razvitejši sluh, otip, celo tisto, čemur pravimo intuicija… prav tako se tudi brez-rok-rojeni izkazujejo na način, da noge uporabljajo v dvojni njih funkciji, tako za samo hojo, kakor tudi za opravljanje vsega tistega, kar vsi ostali počnemo z rokami. Pomeni, da to, da zmorejo brez-rok-rojeni določene zadeve opravljati z nogami, NI posledica njih odločitve, celo NI posledica njih (nekega posebnega) učenja ali truda, pač pa gre – za povsem SAMOUMEVNO izkazovanje, za podobe, s katerimi se izkazujejo VSI brez-rok-rojeni, in se tako izkazujejo že od rojstva dalje, in jim je (tem brez-rok-rojenim) takšno izkazovanje POVSEM OBIČAJNO!

Ko bi vsi ti brez-rok-rojeni živeli ločeno od nas, preostalih, ko nikoli ne bi videli nikogar z rokami… bi bili sami sebi povsem »normalni«, povsem NIČ-POSEBNEGA, še več – ko bi sem med vsemi temi brez-rok-rojenimi znašel nekdo Z rokami, bi se njemu čudili, bi njega imeli za neobičajnost, za nekaj-čudnega! Pomeni…

Pomeni, da obče NErazumevanje ( = bebavost) NIKAKOR ne more biti merilo ugotavljanja, pač pa je merilo ugotavljanja IZKLJUČNO naravno stanje (neko in katerokoli)… do čigar ugotovitve pa vse-gledajoča-a-NIČ-videča občost ne dospeva!

Dajmo še s tretjega zornega kota: je stanje biti-brez-rok oziroma ne-imeti-možnosti-uporabe-rok res nekaj tako neobičajnega?

Za občo bebavost, ki je sama sebi merilo, ki vse presoja na temelju sebe (in svoje »normalnosti«), je takšno stanje zares nekaj NEobičajnega, čeprav…

Čeprav malodane vsak dan gleda (a, očitno, NE vidi) ptic, ki redno svoje noge uporabljajo v podobi rok! VSAKA ptica nek večji kos (hrane), katerega ne more nositi v kljunu, zagrabi (in nese) z nogami… VSAKA ptica taisti večji kos drži z nogo (ali z obema), medtem ko ga s kljunom razkosava… VSAKA ptica zmore (del tega večjega kosa) z nogo ponesti proti kljunu… ne nazadnje – VSAKA opica si (pri držanju oz. »obdelavi«) določene zadeve pomaga tako, da jo drži (tudi) z nogami!

(Medklic, objektivnosti v prid: res je, ptice imajo »roke«, a jim le-te ne pomagajo, razen pri letenju, ker so se oblikovale v podobi kril = okončin, ki ne zagotavljajo oprijemanja).

Pomeni, da za naravo stanje biti-brez-rok NI prav nič posebnega, potemtakem to tudi pomeni, da zmore narava takšno stanje z nekim drugim (drugačnim) nadomestiti, in na tak način – posamičnosti omogočiti njeno nemoteno delovanje (izkazovanje)!

»Heroji«, ker, preprosto, niso mogli drugače? »Heroji«, ker so povsem samoumevno ohranili zmožnosti lastnih udov? Sem mislil, da beseda »heroj« o nekih drugih stanjih govori… kadar je ni slišati iz ust bebavosti, kakopak!

Je pa res sledeče: ko bi bil rojen z vsemi okončinami… ko bi (krepko) kasneje izgubil roke… ko bi ti poprej (do izgube rok) noge služile izključno za premikanje (gibanje), in ne bi bile več tako gibčne (oziroma ne bi bilo gibčno celo tvoje telo), kot so bile ob tvojem rojstvu… takrat bi se pa zares z nečim posebnim izkazal, in bi si res zaslužil biti-heroj, ko bi uspel z nogami nadomestiti manko rok! A za to bi potreboval veliko dela, veliko časa… pri čemer je sploh vprašljivo, če bi ti uspelo!

Animalia… animalično… falično.