»Enotnost« v nagonskem ( tudi človejaškem) svetu

Velikokrat je slišati o tem, da »ljudstvo NI enotno« in da »je NEenotnost KRIVA za nedoseganje (želenih) rezultatov«, čeprav…

Ne obstaja sobivanje nagonskih bitij (tudi v podobi ljudstva/naroda, katerega večino tvorijo človejaki-nagonska bitja), v katerem bi bila enotnost trajno stanje, oziroma, drugače zapisano, v katerem bi bila enotnost pravilo/značilnost sobivanja, obenem pa…

To, kako se izkazuješ (torej tudi to ali se izkazuješ v podobah biti-enoten ali biti-NEenoten), to so samo IZKAZOVANJA, potemtakem so to zgolj posledice neke naravnanosti/zasnovanosti, potemtakem samo izkazovanje (torej tudi NEenotnost kot taka) NE more biti (za NIČ) krivo, pač pa je lahko KRIVA – izključno (NARAVNA) ZASNOVANOST!!!

Nikjer, ampak res NIKJER v nagonskem svetu NE boš našel/šla enotnosti v podobi temeljnega izkazovanja sobivanja! In je NE moreš najti v svetu, v katerem je TEMELJNO VODILO SLEHERNE POSAMIČNOSTI tisti »sebi« in »zase«, v svetu, v katerem sleherna posamičnost, v okvirih boja za obstanek, in stremeča k čimboljše-meni, posluje (se izkazuje) na temelju moči, spretnosti, hitrosti (in se, posledično, močnejši, spretnejši, hitrejši izkazujejo kot tisti, ki sebi večje pravice zagotovijo)… pač pa boš naletel le na podobe TOZADEVNE enotnosti, in je ta TOZADEVNA enotnost POSLEDICA OKOLIŠČIN ŽIVETJA (torej nečesa IZVEN sleherne posamičnosti) in NI odraz značilnosti te(h) posamičnosti! Pojasnim, kakopak…

V vsakem krdelu, tropu, v vsaki čredi je KOLIČINA UGODJA tisti element/vsebina, od katere(ga) je odvisno tako zadovoljstvo (sleherne) posamičnosti, kakor, posledično, tudi zadovoljstvo celote (celotnega sobivanja)! In je natanko enako tudi v slehernem sobivanju nagonskih človejakov, ne glede na to, ali se to sobivanje izkazuje v podobah para, družine, krajevne skupnosti, mesta, države (oz. »ljudstva«)!!! In takrat, ko je tega ugodja (vsaj relativno) dovolj za VSE, takrat ti vsi zmorejo nemoteno »sobivati«, takrat se zmorejo kot TOZADEVNO enotni izkazovati, in obratno – manj kot je ugodje dosegljivo vsem in vsaki posamičnosti, bolj se izkazujejo nasprotja med temi posamičnostmi, bolj se izkazuje njih NEenotnost ( = NEZMOŽNOST po biti enoten)!

Kakor od pingvina, ki NE zmore leteti, ne moreš pričakovati letenja, tako od nikogar, ki mu je TEMELJNO VODILO zagotavljanje LASTNEGA ugodja ne moreš pričakovati uspešnega tvorjenja sobivanja ( = zagotavljanja ugodja vseh, potemtakem tudi tistih nekih-drugih), kajti – nobena danost, s pomočjo katere posamičnosti dospevajo do (lastnega) ugodja, NI dana v neomejenih količinah (potemtakem se z rabo njena količina MANJŠA, potemtakem z njenim manjšanjem nastane stanje nekomu-več-drugim-manj… dokler, kakopak, danost v celoti ne umanjka)!

Obstajajo različna (in številna) področja/vsebine, na/v katerih sleherna obstajajoča posamičnost SEBI išče ugodje. O tem v nadaljevanju…

Poglejmo v rastlinski svet…

Dokler bodo imele VSE (in VSAKA) rastline dovolj prostora, svetlobe, zraka, hrane in vode, do tedaj bodo NEMOTENO »sobivale«  (bodo nemoteno rasle druga-OB-drugi), a v trenutku, ko bo naštetega začelo primanjkovati, bo prišlo do tega, da bodo močnejše postale še močnejše, košate še bolj košate, visoke še višje, uspešnejše – še bolj uspešne, medtem ko bodo preostale začele počasi in vztrajno hirati, in bodo hirale vse do lastnega konca (živetja)!

Poglejmo v svet uradno ugotovljenih živali…

Tu je zadeva malček zahtevnejša, in je zahtevnejša izključno zaradi večjega števila področij, na katerih sleherna posamičnost SEBI ugodje išče, pa…

Dokler bo dovolj hrane za vse, do tedaj bodo vsi (lahko tudi hkrati) žrli, do tedaj bodo vsi dospeli do učinkovitega reševanja potrebe po hranjenju ( = do ugodja). In bo čreda, trop, krdelo – zadovoljna/o (po tem vprašanju).

Dokler bo dovolj vode, se bo čreda, trop, krdelo (in slednja posamičnost) izkazovala(o) popolnoma enako, kot v primeru hranjenja.

Dokler bo dovolj varnosti, bo izkazovanje tudi popolnoma enako, in bodo do ugodja dospevali vsi.

Dokler ne bodo delovali hormoni, bo stanje vsesplošnega ugodja. Po drugi strani pa…

V trenutku, ko hrane/vode NE bo dovolj za vse… v trenutku, ko bo nastopila objektivna nevarnost… v trenutku, ko bodo začeli delovati hormoni… takrat pa se bo to »sobivanje« ( = v nagonskem svetu IZKLJUČNO stanje živeti-drug-OB-drugem, in niti slučajno drug-Z-drugim ter drug-SKOZI-drugega!) izkazalo v vsej svoji (in zgolj TOZADEVNI) vrednosti: živali se bodo med seboj borile (včasih tudi do smrti) in se bodo borile izključno za to, da bi (vsaka) SEBI zagotovila boljše ugodje! Tudi ugodje v podobi smeti-se-pariti, smeti-biti-prvi-odločujoč, ne nazadnje – tudi ugodje ubežati-nevarnosti (šibkejši bodo zaostali in bodo postali plen, dočim bo »sobivanje« gledalo izključno na to, kako bo vsak LASTNO rit na varno spravil) opredeljuje(jo) način »sobivanja«!

Poglejmo v svet človejakov…

Dokler bo absolutna večina imela delo (zaposlitev), dokler bo absolutna večina dospevala do zaslužka ter, posledično, do tega, da SEBI zagotovi neko (in vsaj relativno) ugodje, in dokler, na drugi strani, NE bo POSAMEZNIKOV, ki bi imeli ekstremno VEČ od povprečja… do tedaj bo »sobivanje« umirjeno, ne bo nekih »družbenih trenj«.

Takrat, ko bo absolutna večina imela delo (zaposlitev), in bo dospevala do zaslužka ter, posledično, do tega, da SEBI zagotovi neko (in vsaj relativno) ugodje, obenem pa se BODO POJAVILI POSAMEZNIKI, ki bodo imeli ekstremno VEČ od povprečja… takrat se bo že začelo obče NEzadovoljstvo, izkazujoče se v podobah vsi-smo-enaki-ni-prav-da-imajo-nekateri-več!

V obeh primerih bodo obstajali tudi takšni posamezniki, ki ne bodo zmogli dospevati do zadovoljevanja (celo svojih temeljnih) potreb, a ti posamezniki absolutne večine sploh ne bodo motili in taiste absolutne večine ne bodo popeljali v stanje »družbenega nezadovoljstva«! Toliko o humanosti, uvidevnosti, pravičnosti, etičnosti… taiste absolutne večine!

V trenutku, ko absolutna večina ne bo zmožna dospevati do (vsaj relativnega) lastnega zadovoljstva (ugodja), dočim bodo, na drugi strani, posamezniki postajali še bogatejši, še učinkovitejši… takrat se bodo začeli pojavljati »revolucionarji« zadovoljstva-lastne-riti (torej osebki, gnani NE zaradi nekih načel, idej, zaradi obče dobrobiti, pač pa gnani IZKLJUČNO Z LASTNO S E B I Č N O S T J O!!!), in večji ko bo razkorak med občim (lahko zgolj TOZADEVNIM) neimetjem, na eni strani, in imetjem posameznikov, na drugi, močnejše bo »družbeno trenje«, izrazitejša bo NEenotnost, bližje bo samo »razreševanje« nastalega stanja (in nagonska bitja NE znajo razreševati drugače, kot v podobah sile, nasilja)!

To nezadovoljstvo, obče, ni brezpogojno temeljeno na objektivnih stanjih, v bistvu je prav nasprotno: danes so »reveži« VEČINOMA tisti, ki imajo za »kavico«, za »ta kratkega«, za gorivo, za izlet, za »pameten telefon«, plazma sprejemnik… za pečenega prašička… za marsikaj, a so reveži zgolj zaradi tega, ker imajo neki drugi več od njih (ker sami NE dospevajo do zadovoljitve svojih želja v smislu imel-bi-tisto-kar-ima-drug), in so reveži (dejanski reveži) zaradi tega, ker se ubadajo s tistim, za kar niso ustvarjeni – z razmišljanjem!

Obenem pa…

Naj bo revščina, obča, še tako velika, v trenutku ko bo neka »zunanja nevarnost« porodila občutek ogroženosti (ogroženosti, temelječe na pripadam-konkretnemu-krdelu-tropu-čredi), v taistem trenutku se bodo posamičnosti združile in (kljub siceršnjim nasprotjem med njimi) družno delovale napram tej »nevarnosti« (vendar bodo delovale le tiste, in toliko časa, ki v tej nevarnosti NE BODO NAŠLE UGODJA ZASE… pomisli na razne t. im. kolaborante, ki pričajo o tem, kar sem pravkar zapisal)!

Poglejmo, za zaključek, še v svet človeka-razumskega bitja…

Poznaš življenjsko »zgodbo« Cankarja, Tesle, Murna, Ajnštajna, Pastera… raznih znanstvenikov in umetnikov, tistih posameznikov, pač, ki v svojih živetjih NISO stremeli k osebnemu MATERIALNEMU zadovoljstvu, nasprotno, večinoma so celo v OBJEKTIVNEM POMANJKANJU ŽIVELI (čeprav so imeli kaj tržiti, za razliko od občestva, lahko bi tržili/prodajali svoje sposobnosti, znanja!)… ki so živeli ZA TO, DA USTVARJAJO (in da ustvarjeno »svetu« nudijo in dajejo… in NE sebi, kakor to obči počno)… ki so se izkazovali tudi tako, da so se izpostavljali, prizadevajoč za neke obče pravice ( = pravice drugih), in so v tem izpostavljanju sami sebe in dejansko ogrožali (ter ZASE NISO NIČESAR PRIČAKOVALI, kaj šele zahtevali!)…

Če poznaš, potem – vidiš, takšni ( = ljudje-razumska bitja) pa zlahka zmorejo SOBIVATI (ne zgolj drug-OB-drugem, pač pa PREDVSEM drug-Z-drugim, drug-ZA-drugega, drug-SKOZI-drugega… živeti »drug-SKOZI-drugega« pomeni, da s tem, ko drugemu pomagaš do zadovoljevanja NJEGOVIH potreb, posledično pomagaš celotnemu sobivanju, in še bolj posledično ter NA KONCU pomagaš tudi samemu sebi)! In pri takšnih količina osebnega (ter predvsem MATERIALNEGA) ugodja ni merodajna za sobivanje (kakor JE merodajna za nagonsko občost)!

Potemtakem: NEenotnost NI ničesar kriva, pač pa je ZA VSE KRIVA SAMA NARAVNA ZASNOVANOST = NAGONSKOST = O D S O T N O S T    R A Z U M A!!!

Tako, pač, je, v svetu rastlin in v svetu živali (tako uradno ugotovljenih, kot tudi uradno – še – neugotovljenih)!