Uvodoma:
delfini (kot podoba oz. vrsta živetja) so krepko premalo raziskani, da bi bilo
moč o njih postavljati neke dokončne trditve (ugotovitve), kar pa ne pomeni
tega, da ni moč o njih značilnostih sklepati na temelju njihovih izkazovanj,
potemtakem na posreden način (in natanko tako, kot je IZKLJUČNO na posreden
način moč dospevati do tistih vsebin, katerim pravimo /naravne/ zakonitosti, in
do tistih vsebin, katerim pravimo mišljenje, čustvovanje in/ali psiha).
Najprej
poglejmo kateri so PREDPOGOJI razuma
(katere so, potemtakem, vsebine/značilnosti/zmožnosti, ki MORAJO biti VSE in
SOČASNO izpolnjene, da je moč govoriti o razumu).
1.
Konkretno, praktično mišljenje
To
je tista osnovna, temeljna oblika mišljenja, s katero razpolaga VES živalski
in VES dvonogi svet… potemtakem s to
zmožnostjo razpolagajo tudi delfini.
2.
Enovita zavest ( = enovito/celovito zavedanje =
zmožnost SOČASNEGA pomnjenja/zavedanja VSEH podatkov, s katerimi /o določenih
vsebinah/ razpolagam). Ta zmožnost je ugotovljena pri
dobrih 2 % dvonogega sveta, dočim… pri delfinih še ni ugotovljena (kar
ne pomeni, da je ni, a ne pomeni tudi tega, da obstaja).
3.
Celovito, kompleksno mišljenje
To je nadgradnja miselnih procesov in bi to
nadgradnjo lahko opisal tako, da gre za zmožnost SOČASNEGA procesiranja ( =
obdelave) VSEH podatkov, s katerimi razpolagam ( = katerih se zavedam). Ta
oblika mišljenja torej NEPOSREDNO temelji na enoviti zavesti
(enovitem/celovitem zavedanju), kajti v primeru, da se ne zavedam (sočasno,
seveda) vseh podatkov o neki konkretni vsebini, potem o taisti vsebini tudi NE
morem celovito (kompleksno) razmišljati. Ta zmožnost je ugotovljena pri dobrih 2 % dvonogega sveta, dočim… pri
delfinih še ni ugotovljena (kar ne pomeni, da je ni, a ne pomeni tudi tega, da
obstaja).
4.
Zmožnost abstraktnega mišljenja
To je zmožnost POSREDNEGA
ugotavljanja vsebin (vsega tistega, do česar NE moremo dospeti s čutnimi
zaznavami!), in sicer se ta zmožnost izkazuje na način, da na osnovi posamičnih
(in s čutnimi zaznavami pridobljenih) informacij dospeš do ugotovitve
tistega, kar se za temi informacijami »skriva« ( = čutnemu zaznavanju
NEDOSTOPNO). Ta zmožnost je ugotovljena
pri dobrih 2 % dvonogega sveta, ob čemer je potrebno zapisati dvoje.
Prvo to, da imajo zmožnost abstraktnega mišljenja ( = zmožnost
domišljati/zamišljati si) tudi vsi tisti, ki (občasno ali stalno) živijo v
svetu blodenj (in v ta svet dospevajo bodisi zaradi omamljenosti /alkohol ali katerakoli
druga droga/, bodisi zaradi psihične /umske/ obolelosti… obenem pa se omenjeni sočasno
(torej v času trajanja blodenj) NE zavedajo realnosti, potemtakem NE
izpolnjujejo predpogojev razumskega izkazovanja (ne pozabi: VSI predpogoji
morajo biti izpolnjeni SOČASNO!). Drugo, kar je potrebno zapisati, pa je… S TO ZMOŽNOSTJO RAZPOLAGAJO TUDI DELFINI!
Ob tej,
četrti točki, ki govori o zmožnosti abstraktnega mišljenja (tudi v povezavi z
delfini) zapišem pojasnilo. In ga zastavim na sledeč način…
Predstavljaj
si, da v POPOLNI TEMI stoji nek gromozansko velik predmet, in si predstavljaj
tudi to, da zmoreš ta predmet ugotavljati IZKLJUČNO na temelju otipa in da NE
zmoreš sočasno otipati celotnega predmeta (da bi, na primer, z drsenjem dlani
prek predmeta, ugotovil njegovo obliko/podobo). Pomeni, da si pri
ugotavljanju oblike tega predmeta odvisen IZKLJUČNO od informacij, pridobljenih
na temelju POSAMIČNIH dotikov, in od lastne zmožnosti pomnjenja in zamišljanja
( = predstavljati si)! Še bolje, predstavljaj si, da stojiš sredi (ali ob)
neki slikovni ponazoritvi, denimo ob nekem prikazu, nahajajočem se v južni
Ameriki, katerega zmoreš kot celoto videti (pomeni, da ga zmoreš šele takrat
tudi prepoznati, da zmoreš šele takrat, ko ga celega vidiš, vedeti o tem, kaj
gledaš) šele z višine nekaj TISOČ metrov! Pomeni, da ti prav NIČ NE
POMAGA to, da je slikovna upodobitev tebi na razpolago, da zmoreš videti (celo
otipati) njene posamične dele (ugotavljati posamične informacije o taisti
sliki), kajti – dokler si odvisen IZKLJUČNO od čutnega zaznavanja, do tedaj
nisi zmožen na temelju domnev (nastalih na osnovi že pridobljenih informacij
oz. na osnovi posamičnih spoznanj), bolje, na temelju abstraktnega mišljenja
dospeti do končne (in dejanskosti ustrezne) ugotovitve! Pomeni, da se nisi
zmožen izkazovati na način, na katerega se izkazujejo VSI »odkritelji«
/naravnih/ zakonitosti, na način, na katerega se je, ne nazadnje, izkazoval
tudi Galileo, ko je (v nasprotju z absolutno večino) govoril o okrogli
Zemlji (taisti Galileo, ki je videl, slišal, tipal, okušal, vonjal natanko na
ENAK način in natanko ISTE stvari, na kakršnega /in kar/ je videla, slišala,
tipala, okušala, vonjala tudi absolutna večina)!
Pri
dosedanjih raziskavah delfinov je ugotovljeno, da zmorejo delfini ugotavljati obliko ( = podobo) predmetov, kateri so SKRITI
njih očem! Pomeni, da so delfini zmožni UGOTAVLJATI
NA POSREDEN NAČIN in tako, da POSAMIČNE INFORMACIJE (pridobljene na
osnovi POSAMIČNIH odbojev »valov«/tresljajev) POVEZUJEJO V CELOTO, v
celovito ( = enovito) informacijo o konkretnem predmetu (o njegovi
obliki/podobi)! Torej taisto pomeni tudi to, da so delfini ZMOŽNI ZAMISLITI SI podobo tega/teh predmeta(ov)!
Z
drugimi besedami: samo pri človeku-RAZUMSKEM bitju ( = 2 % dvonogega sveta)
je ugotovljeno (sočasno) izpolnjevanje VSEH ŠTIRIH PREDPOGOJEV RAZUMA… pri
delfinu je ugotovljeno izpolnjevanje DVEH PREDPOGOJEV RAZUMA (glede
preostalih dveh še ni bilo moč dospeti do ugotovitve, kar, mimogrede, ne govori
ne o njuni prisotnosti, ne o njuni odsotnosti!)… pri VSEM PREOSTALEM ŽIVEČEM
pa je ugotovljena zgolj – zmožnost konkretnega, praktičnega mišljenja!
In
medklic: glede na to, da so delfini vrsta kitov, je moč sklepati, da
ugotovitve, veljavne za delfine, veljajo tudi za vse preostale vrste kitov (v
temeljnih značilnostih namreč vsi kiti sodijo v en in isti rod)!
Sedaj
poglejmo katera je temeljna
ZNAČILNOST nagonskih ( = nerazumskih) bitij.
Ta, da
so VSA NAGONSKA bitja PRIMORANA izkazovati se na temelju (v okviru) NAGONOV, oziroma,
če natančneje zapišem, potem se zmorejo vsa nagonska bitja učinkovito ( = SEBI
uspešno) izkazovati takrat, kadar »poslušajo« nagone, potemtakem nimajo
neke svoje volje odločanja.
Zdaj bi
utegnil zaslišati tisti »ampak celotno »človeštvo« se izkazuje znotraj nekih
pravil, zapovedi, navodil… pomeni, da se ne izkazuje na temelju nagonov!« N A P A Č N O sklepanje, pa še kako
napačno, kajti…
Dve
stvari je potrebno upoštevati, ob tem. Prva je ta, da se tudi zdresiran pes
(ali neka cirkuška žival) izkazuje v okvirih nekih pravil, zapovedi, navodil,
in se tako izkazuje vse dotlej (in toliko časa), dokler je strah pred kaznijo (v primeru NEizpolnjevanja omenjenih zapovedi
in pravil) močnejši od samega truda (
= prizadevanj), vloženega v izpolnitev (
= doseganje) izkazovati-se-tako-kakor-se-od-mene-pričakuje!
V istem trenutku, ko bo pes (ali zdresirana cirkuška žival) ugotovil, da se
nahaja »na prostosti«, da nihče od njega ničesar ne pričakuje/zahteva… se bo
obnašal (se izkazoval) natanko tako, kot se izkazuje sleherni pes (sleherna
žival) – bo sledil lastnim nagonom! In v kolikor bo ta pes (ali druga
zdresirana žival) TRAJNO prepuščen »svobodi«… se bo izkazoval IZKLJUČNO tako,
kot se izkazuje sleherna žival oz. sleherno nagonsko bitje (dresura, »vzgoja«
NE BO VEČ UČINKOVALA)! In to, z drugimi besedami, pomeni sledeče: nobeno
nagonsko bitje NIMA ZMOŽNOSTI SAMOKONTROLE ( = samoobvladovanja), pač pa je
primorano ravnati-se-nagonom-primerno!
Druga
stvar, katero je potrebno ob tem vedeti, pa je to, da (značajskih) lastnosti NI moč ugotavljati v stanjih ugodja
(neke, katerekoli ugotavljane posamičnosti),
pač pa PREDVSEM v stanjih NEugodja (torej takrat, ko je ugotavljana
posamičnost PRIMORANA v razreševanje SVOJIH TEMELJNIH živetvenih POTREB,
takrat, pač, ko je postavljena pred izbiro
preživim-sam(a)-ali-preživi-nekdo-drug)!
Ko bi
ugotavljal prenažrtega leva, spečega v neki prijetni mu senci, leva, katerega
(trenutne) potrebe so POPOLNOMA zadovoljene, takrat bi ne mogel govoriti o tem,
da je lev ZVER, pač pa bi videl mirno, celo crkljajočo se (in malo večjo) »mucko«,
ki vse ostalo pusti pri miru, vsemu ostalemu pusti nemoteno živetje… ko
pa je lev lačen (ali kakorkoli drugače ogrožen), takrat pa ti povsem natančno
pove o tem, kako in česa je dejansko zmožen (s čem in na kakšne načine se
izkazuje = kaj in kakšen dejansko JE)!
In
povsem enako (principi, pravila, ne nazadnje, TEMELJIJO na istosti, na
konstantnosti!) lahko ugotavljaš pri VSEH NAGONSKIH bitjih, potemtakem tudi pri
človejakih (vselej neposredna ogroženost porodi agresivno/obrambeno delovanje…
ali beg, dočim v stanju /vsaj relativnega/ ugodja agresivnosti ni neposredno
zaznavati)!
Potemtakem
je moč postaviti generalno trditev, trditev, veljavno za malodane VES
živalski svet in malodane VES dvonogi svet: nagonska bitja se
izkazujejo v okvirih nagonov (na njih temeljih), pri čemer je intenzivnost
takšnega izkazovanja odvisna izključno od razmerja med strahom pred kaznijo, na
eni strani, in trudom, potrebnim za doseganje pričakovanj oz. zahtev, na drugi
strani (med strahom pred posledicami NEizpolnjevanja zahtevanega in ugodjem,
temelječim na izpolnjevanju zahtevanega), ob čemer se dva odstotka dvonogega sveta IN TUDI DELFINI zmorejo izkazovati
IZVEN (svojih) NAGONOV!
Pojasnim…
Pri
človeku-razumskem bitju takšno izkazovanje ni NEdokazano, potemtakem NI
vprašljivo, kajti VSE ETIČNE (posledično pravne) NORME, vsa izkazovanja
ravnanj, skladnih s temi etičnimi normami govorijo o tem, da je človek-razumsko
bitje zmožen biti UVIDEVEN (je
zmožen INTERESE DRUGIH postaviti pred lastne interese, se je zmožen
svojim željam, pričakovanjem, zahtevam odpovedati za to, da v realizacijo
dospejo želje, pričakovanja, zahteve nekih drugih… ko te zmožnosti ne bi bilo,
potem tudi etičnosti ne bi bilo, potem bi ŠE VEDNO in POVSOD veljal IZKLJUČNO
surov boj za obstanek, in, posledično, pravica močnejšega, hitrejšega,
spretnejšega!).
Kaj pa
pri delfinu (za ostale kite tovrstne zadeve ŠE niso ugotovljene)? Kako se on
izkazuje z zmožnostjo presegati nagone (izkazovati se izven nagonov)? Preprosto…
Ena
temeljnih značilnosti narave je – strah pred neznanim, in iz tega strahu
porajajoča se previdnost (pred neznanim). Odsotnost obojega (tako strahu kot,
posledično, previdnosti) zmore govoriti zgolj o sledečem:
-
bodisi
možgani ( = umske zmožnosti) niso dovolj razviti, da bi zmogli ugotavljanje med
objektivno nevarnostjo in varnostjo (in niso na tak način razviti, ker, v
osnovi, nimajo potrebe po tej razvitosti… denimo nekemu morskemu psu ali
krokodilu je dobesedno VSE, kar se nahaja v njegovem okolju, potencialna hrana,
in sta obe živali svojega najnevarnejšega, edinega zares odločujočega
sovražnika dobili šele takrat, ko se je človek, s svojo /vodno/ puško podal
v njun svet… pomeni, da človek-s-puško NI izviren /originalen/ in od nekdaj
obstoječ /sestavni/ del njunega okolja, in zlasti to pomeni, da človek-s-puško
NI mogel vplivati na samo /naravno/ zasnovanost omenjenih živali… pomisli: VSE
živali imajo določene svoje obrambne mehanizme, metode, in so ti mehanizmi oz.
metode povsem zadostni/e v odnosu do vseh ostalih posamičnosti, ki OD NEKDAJ
njihovo /naravno/ okolje so/tvorijo, niso pa zadostni/e v odnosu do tujka v
teh naravnih okoljih, do bitja, ki je šele naknadno /torej PO TEM; ko so
bila okolja ŽE ZASNOVANA/ v taista
okolja dospelo, torej niso zadostni/e v odnosu do – človeka-razumskega
bitja /in do njegovih spoznanj oz. odkritij, med katera sodijo tudi
pripomočki, zlasti tisti, ki se v podobi orožja ali zaščite izkazujejo).
-
bodisi
so možgani še »nepopisan list«, oziroma so (zaradi mladosti) še v fazi
ugotavljanja okoliščin, potemtakem v fazi še neodkrite nevarnosti (vsak »dojenček«,
pa naj bo iz dvonogega ali živalskega sveta, se izpričuje s tem, da je njegova
radovednost VEČJA od njegovega strahu… strah je posledica SPOZNANJ nevarnega,
je posledica izkušenj, bodisi neposredno/osebno pridobljenih, bodisi
pridobljenih na posreden način, skozi izkušnje nekih drugih, potom na/učenja).
-
bodisi
so možgani popolnoma nezmožni za svoje siceršnje (in pričakovano)
izkazovanje, in so takšni takrat, kadar o možganskih okvarah/obolelostih
govorijo!
Potemtakem
bi bilo moč tudi pri delfinih pričakovati strah-pred-neznanim, in še bolj strah
pred (že) spoznanim, kajti nemalokrat so se že srečevali z okoliščinami,
znotraj katerih dvonogi izvajajo – lov na delfine (ali jih »zgolj« preganjajo,
v nameri, da ne bi z delfini delili neke ribje jate)! Pomeni, da bi bilo povsem
umestno, običajno, celo samoumevno to, da delfini pred človekom BEŽIJO,
obenem pa se zmorejo delfini izkazovati
na POVSEM NASPROTEN NAČIN, in je nemalo primerov (torej znanih,
ugotovljenih DEJSTEV) tega, da je delfin (so delfini) rešil utapljajočega,
onemoglega dvonogega (in tudi za tovrstno rešitev posameznih psov obstajajo
dokazi). Pri čemer – ne dvonogi, ne pes NISTA sestavni del delfinovega
/naravnega/ okolja. Še več, celo pri orkah, »kitih UBIJALCIH«, pri velikanih
torej, ki se izkazujejo kot sila učinkoviti (uspešni) in brezobzirni lovci na
vse, kar se v vodi nahaja, so izjemno redki primeri, v katerih se
pripeti to, da bi orka napadla dvonogega (morski pes, krokodil ga bo
napadel BREZ POMISLEKA)!!!
Pomeni,
da so delfini DEJANSKO zmožni izkazovati se IZVEN svojih nagonov, pri čemer
imej pred očmi dejstvo, ki govori o tem, da jih NIHČE o tem izkazovanju
(IZVEN NAGONOV) NI UČIL, pomeni, da se
tako izkazujejo samodejno, po lastni izbiri ( = volji)!
Če,
počasi, zaključim: NE upam si zapisati, da so delfini dejansko razumska
bitja, si pa zlahka upam zapisati, da so
po miselnih zmožnostih (in posledično izkazovanjih) med vsemi ostalimi bitji najbližje tistim 2 % dvonoge populacije,
tvorjenih iz človeka-razumskega bitja! In so tudi zmožni socialnega
(družbenega) izkazovanja, tudi do dvonogega, izkazovanega na način, da od
tistega, s katerim se družiš, nikakršnega interesa ne pričakuješ, z izjemo
samega druženja!
Aha, še
to, v primeru, da bi neki računalniki, rovokopači, ogrevalni sistemi, orodja,
knjige… služili kot edini izkazi ugotavljanja razumskosti, pa bi prišlo do
ugotovitve v podobi delfini-vsega-tega-nimajo-pomeni-da-ne-morejo-biti-razumski…
Človek-razumsko
bitje, si je vse pripomočke izmislil zgolj zaradi tega, da bi si olajšal
okoliščine živetja (pomeni tudi to, da bi čim bolj uspešno taiste
okoliščine SPREMENIL SEBI V PRID… kar NI značilnost NOBENEGA nagonskega bitja,
tudi človejaka NE). Povej, delfin ne zmore, natanko tak, kakršen je, uspešno
(učinkovito) lastnega živetja dosegati? Bi z nekim trnkom bolje/lažje sebi
hrano zagotovil? Bi moral znati voziti-kolo, plezati-na-drevo… glede na to, da
zmore povsem učinkovito bivati v svojem /naravnem/ okolju? Bi moral izkazati
težnjo po zapustiti-lastno-živetveno-okolje, če pa se tam, kjer je, povsem v
redu počuti, mu ničesar ne manjka?
In –
zmore delfin spreminjati okoliščine, znotraj katerih živi?
Če boš
odgovoril/a z »ne«, potem ti priporočam ogled kakšne oddaje, ki o delfinih
govori, morda boš videl/a, kako zmorejo delfini (v medsebojnem SODELOVANJU,
potemtakem DOGOVORNO) okolje-razpršenih-in-posamičnih-rib spremeniti v okolje
rib-na-kupu-v-jati, ter s takšnim spreminjanjem okoliščin sebi zagotoviti
uspešnejše, učinkovitejše razreševanje svojih potreb (po na/hranjenju)! In boš,
morda, videl/a tudi to, kako poteka sodelovanje med ribiči ( = dvonogimi) in (nedresiranimi,
po LASTNI volji delujočimi) delfini (pri lovljenju rib) v določenih predelih
sveta (in se na tak način delfini NE izkazujejo do nobene druge vrste živetja,
izključno do dvonogih)!
Da, res
je, na (zgolj tozadevno) PODOBEN način se zmorejo tudi volkovi, levi…
izkazovati, vse to je tudi res, kakor je res tudi to, da – pri vseh ostalih
živalskih vrstah (z izjemo delfinov) še ni ugotovljena zmožnost abstraktnega
mišljenja, in še ni ugotovljeno izkazovanje izven nagonov (ne vem, morda
obstajajo tudi levi, volkovi, ki se izkazujejo z reševanjem dvonogega in/ali
psa, a o takšnih primerih še nisem slišal… četudi sem slišal/bral o REDKIH primerih
»posvojitve« DOJENČKA – potemtakem neke bolj ali manj negibne in kot dvonogega
bitja še NE izkazujoče se podobe živetja – s strani volkov… in v takšnem
primeru odloča »materinski instinkt« = NAGON… večinoma pa bi dojenčka - preprosto
požrli!).
Ni komentarjev:
Objavite komentar