So tudi delfini razumska bitja?

Uvodoma: delfini (kot podoba oz. vrsta živetja) so krepko premalo raziskani, da bi bilo moč o njih postavljati neke dokončne trditve (ugotovitve), kar pa ne pomeni tega, da ni moč o njih značilnostih sklepati na temelju njihovih izkazovanj, potemtakem na posreden način (in natanko tako, kot je IZKLJUČNO na posreden način moč dospevati do tistih vsebin, katerim pravimo /naravne/ zakonitosti, in do tistih vsebin, katerim pravimo mišljenje, čustvovanje in/ali psiha).

Najprej poglejmo kateri so PREDPOGOJI razuma (katere so, potemtakem, vsebine/značilnosti/zmožnosti, ki MORAJO biti VSE in SOČASNO izpolnjene, da je moč govoriti o razumu).

1.      Konkretno, praktično mišljenje                                                                                                To je tista osnovna, temeljna oblika mišljenja, s katero razpolaga VES živalski in VES dvonogi svet… potemtakem s to zmožnostjo razpolagajo tudi delfini.

2.      Enovita zavest ( = enovito/celovito zavedanje = zmožnost SOČASNEGA pomnjenja/zavedanja VSEH podatkov, s katerimi /o določenih vsebinah/ razpolagam).              Ta zmožnost je ugotovljena pri dobrih 2 % dvonogega sveta, dočim… pri delfinih še ni ugotovljena (kar ne pomeni, da je ni, a ne pomeni tudi tega, da obstaja).

3.      Celovito, kompleksno mišljenje                                                                                                To je nadgradnja miselnih procesov in bi to nadgradnjo lahko opisal tako, da gre za zmožnost SOČASNEGA procesiranja ( = obdelave) VSEH podatkov, s katerimi razpolagam ( = katerih se zavedam). Ta oblika mišljenja torej NEPOSREDNO temelji na enoviti zavesti (enovitem/celovitem zavedanju), kajti v primeru, da se ne zavedam (sočasno, seveda) vseh podatkov o neki konkretni vsebini, potem o taisti vsebini tudi NE morem celovito (kompleksno) razmišljati. Ta zmožnost je ugotovljena pri dobrih 2 % dvonogega sveta, dočim… pri delfinih še ni ugotovljena (kar ne pomeni, da je ni, a ne pomeni tudi tega, da obstaja).

4.      Zmožnost abstraktnega mišljenja                                                                                           To je zmožnost POSREDNEGA ugotavljanja vsebin (vsega tistega, do česar NE moremo dospeti s čutnimi zaznavami!), in sicer se ta zmožnost izkazuje na način, da na osnovi posamičnih (in s čutnimi zaznavami pridobljenih) informacij dospeš do ugotovitve tistega, kar se za temi informacijami »skriva« ( = čutnemu zaznavanju NEDOSTOPNO). Ta zmožnost je ugotovljena pri dobrih 2 % dvonogega sveta, ob čemer je potrebno zapisati dvoje. Prvo to, da imajo zmožnost abstraktnega mišljenja ( = zmožnost domišljati/zamišljati si) tudi vsi tisti, ki (občasno ali stalno) živijo v svetu blodenj (in v ta svet dospevajo bodisi zaradi omamljenosti /alkohol ali katerakoli druga droga/, bodisi zaradi psihične /umske/ obolelosti… obenem pa se omenjeni sočasno (torej v času trajanja blodenj) NE zavedajo realnosti, potemtakem NE izpolnjujejo predpogojev razumskega izkazovanja (ne pozabi: VSI predpogoji morajo biti izpolnjeni SOČASNO!). Drugo, kar je potrebno zapisati, pa je… S TO ZMOŽNOSTJO RAZPOLAGAJO TUDI DELFINI!

Ob tej, četrti točki, ki govori o zmožnosti abstraktnega mišljenja (tudi v povezavi z delfini) zapišem pojasnilo. In ga zastavim na sledeč način…

Predstavljaj si, da v POPOLNI TEMI stoji nek gromozansko velik predmet, in si predstavljaj tudi to, da zmoreš ta predmet ugotavljati IZKLJUČNO na temelju otipa in da NE zmoreš sočasno otipati celotnega predmeta (da bi, na primer, z drsenjem dlani prek predmeta, ugotovil njegovo obliko/podobo). Pomeni, da si pri ugotavljanju oblike tega predmeta odvisen IZKLJUČNO od informacij, pridobljenih na temelju POSAMIČNIH dotikov, in od lastne zmožnosti pomnjenja in zamišljanja ( = predstavljati si)! Še bolje, predstavljaj si, da stojiš sredi (ali ob) neki slikovni ponazoritvi, denimo ob nekem prikazu, nahajajočem se v južni Ameriki, katerega zmoreš kot celoto videti (pomeni, da ga zmoreš šele takrat tudi prepoznati, da zmoreš šele takrat, ko ga celega vidiš, vedeti o tem, kaj gledaš) šele z višine nekaj TISOČ metrov! Pomeni, da ti prav NIČ NE POMAGA to, da je slikovna upodobitev tebi na razpolago, da zmoreš videti (celo otipati) njene posamične dele (ugotavljati posamične informacije o taisti sliki), kajti – dokler si odvisen IZKLJUČNO od čutnega zaznavanja, do tedaj nisi zmožen na temelju domnev (nastalih na osnovi že pridobljenih informacij oz. na osnovi posamičnih spoznanj), bolje, na temelju abstraktnega mišljenja dospeti do končne (in dejanskosti ustrezne) ugotovitve! Pomeni, da se nisi zmožen izkazovati na način, na katerega se izkazujejo VSI »odkritelji« /naravnih/ zakonitosti, na način, na katerega se je, ne nazadnje, izkazoval tudi Galileo, ko je (v nasprotju z absolutno večino) govoril o okrogli Zemlji (taisti Galileo, ki je videl, slišal, tipal, okušal, vonjal natanko na ENAK način in natanko ISTE stvari, na kakršnega /in kar/ je videla, slišala, tipala, okušala, vonjala tudi absolutna večina)!

Pri dosedanjih raziskavah delfinov je ugotovljeno, da zmorejo delfini ugotavljati obliko ( = podobo) predmetov, kateri so SKRITI njih očem! Pomeni, da so delfini zmožni UGOTAVLJATI NA POSREDEN NAČIN in tako, da POSAMIČNE INFORMACIJE (pridobljene na osnovi POSAMIČNIH odbojev »valov«/tresljajev) POVEZUJEJO V CELOTO, v celovito ( = enovito) informacijo o konkretnem predmetu (o njegovi obliki/podobi)! Torej taisto pomeni tudi to, da so delfini ZMOŽNI ZAMISLITI SI podobo tega/teh predmeta(ov)!

Z drugimi besedami: samo pri človeku-RAZUMSKEM bitju ( = 2 % dvonogega sveta) je ugotovljeno (sočasno) izpolnjevanje VSEH ŠTIRIH PREDPOGOJEV RAZUMA… pri delfinu je ugotovljeno izpolnjevanje DVEH PREDPOGOJEV RAZUMA (glede preostalih dveh še ni bilo moč dospeti do ugotovitve, kar, mimogrede, ne govori ne o njuni prisotnosti, ne o njuni odsotnosti!)… pri VSEM PREOSTALEM ŽIVEČEM pa je ugotovljena zgolj – zmožnost konkretnega, praktičnega mišljenja!

In medklic: glede na to, da so delfini vrsta kitov, je moč sklepati, da ugotovitve, veljavne za delfine, veljajo tudi za vse preostale vrste kitov (v temeljnih značilnostih namreč vsi kiti sodijo v en in isti rod)!

Sedaj poglejmo katera je temeljna ZNAČILNOST nagonskih ( = nerazumskih) bitij.

Ta, da so VSA NAGONSKA bitja PRIMORANA izkazovati se na temelju (v okviru) NAGONOV, oziroma, če natančneje zapišem, potem se zmorejo vsa nagonska bitja učinkovito ( = SEBI uspešno) izkazovati takrat, kadar »poslušajo« nagone, potemtakem nimajo neke svoje volje odločanja.

Zdaj bi utegnil zaslišati tisti »ampak celotno »človeštvo« se izkazuje znotraj nekih pravil, zapovedi, navodil… pomeni, da se ne izkazuje na temelju nagonov!« N A P A Č N O sklepanje, pa še kako napačno, kajti…

Dve stvari je potrebno upoštevati, ob tem. Prva je ta, da se tudi zdresiran pes (ali neka cirkuška žival) izkazuje v okvirih nekih pravil, zapovedi, navodil, in se tako izkazuje vse dotlej (in toliko časa), dokler je strah pred kaznijo (v primeru NEizpolnjevanja omenjenih zapovedi in pravil) močnejši od samega truda ( = prizadevanj), vloženega v izpolnitev ( = doseganje) izkazovati-se-tako-kakor-se-od-mene-pričakuje! V istem trenutku, ko bo pes (ali zdresirana cirkuška žival) ugotovil, da se nahaja »na prostosti«, da nihče od njega ničesar ne pričakuje/zahteva… se bo obnašal (se izkazoval) natanko tako, kot se izkazuje sleherni pes (sleherna žival) – bo sledil lastnim nagonom! In v kolikor bo ta pes (ali druga zdresirana žival) TRAJNO prepuščen »svobodi«… se bo izkazoval IZKLJUČNO tako, kot se izkazuje sleherna žival oz. sleherno nagonsko bitje (dresura, »vzgoja« NE BO VEČ UČINKOVALA)! In to, z drugimi besedami, pomeni sledeče: nobeno nagonsko bitje NIMA ZMOŽNOSTI SAMOKONTROLE ( = samoobvladovanja), pač pa je primorano ravnati-se-nagonom-primerno!

Druga stvar, katero je potrebno ob tem vedeti, pa je to, da (značajskih) lastnosti NI moč ugotavljati v stanjih ugodja (neke, katerekoli ugotavljane posamičnosti), pač pa PREDVSEM v stanjih NEugodja (torej takrat, ko je ugotavljana posamičnost PRIMORANA v razreševanje SVOJIH TEMELJNIH živetvenih POTREB, takrat, pač, ko je postavljena pred izbiro preživim-sam(a)-ali-preživi-nekdo-drug)!

Ko bi ugotavljal prenažrtega leva, spečega v neki prijetni mu senci, leva, katerega (trenutne) potrebe so POPOLNOMA zadovoljene, takrat bi ne mogel govoriti o tem, da je lev ZVER, pač pa bi videl mirno, celo crkljajočo se (in malo večjo) »mucko«, ki vse ostalo pusti pri miru, vsemu ostalemu pusti nemoteno živetje… ko pa je lev lačen (ali kakorkoli drugače ogrožen), takrat pa ti povsem natančno pove o tem, kako in česa je dejansko zmožen (s čem in na kakšne načine se izkazuje = kaj in kakšen dejansko JE)!

In povsem enako (principi, pravila, ne nazadnje, TEMELJIJO na istosti, na konstantnosti!) lahko ugotavljaš pri VSEH NAGONSKIH bitjih, potemtakem tudi pri človejakih (vselej neposredna ogroženost porodi agresivno/obrambeno delovanje… ali beg, dočim v stanju /vsaj relativnega/ ugodja agresivnosti ni neposredno zaznavati)!

Potemtakem je moč postaviti generalno trditev, trditev, veljavno za malodane VES živalski svet in malodane VES dvonogi svet: nagonska bitja se izkazujejo v okvirih nagonov (na njih temeljih), pri čemer je intenzivnost takšnega izkazovanja odvisna izključno od razmerja med strahom pred kaznijo, na eni strani, in trudom, potrebnim za doseganje pričakovanj oz. zahtev, na drugi strani (med strahom pred posledicami NEizpolnjevanja zahtevanega in ugodjem, temelječim na izpolnjevanju zahtevanega), ob čemer se dva odstotka dvonogega sveta IN TUDI DELFINI zmorejo izkazovati IZVEN (svojih) NAGONOV! Pojasnim…

Pri človeku-razumskem bitju takšno izkazovanje ni NEdokazano, potemtakem NI vprašljivo, kajti VSE ETIČNE (posledično pravne) NORME, vsa izkazovanja ravnanj, skladnih s temi etičnimi normami govorijo o tem, da je človek-razumsko bitje zmožen biti UVIDEVEN (je zmožen INTERESE DRUGIH postaviti pred lastne interese, se je zmožen svojim željam, pričakovanjem, zahtevam odpovedati za to, da v realizacijo dospejo želje, pričakovanja, zahteve nekih drugih… ko te zmožnosti ne bi bilo, potem tudi etičnosti ne bi bilo, potem bi ŠE VEDNO in POVSOD veljal IZKLJUČNO surov boj za obstanek, in, posledično, pravica močnejšega, hitrejšega, spretnejšega!).

Kaj pa pri delfinu (za ostale kite tovrstne zadeve ŠE niso ugotovljene)? Kako se on izkazuje z zmožnostjo presegati nagone (izkazovati se izven nagonov)? Preprosto…

Ena temeljnih značilnosti narave je – strah pred neznanim, in iz tega strahu porajajoča se previdnost (pred neznanim). Odsotnost obojega (tako strahu kot, posledično, previdnosti) zmore govoriti zgolj o sledečem:

-          bodisi možgani ( = umske zmožnosti) niso dovolj razviti, da bi zmogli ugotavljanje med objektivno nevarnostjo in varnostjo (in niso na tak način razviti, ker, v osnovi, nimajo potrebe po tej razvitosti… denimo nekemu morskemu psu ali krokodilu je dobesedno VSE, kar se nahaja v njegovem okolju, potencialna hrana, in sta obe živali svojega najnevarnejšega, edinega zares odločujočega sovražnika dobili šele takrat, ko se je človek, s svojo /vodno/ puško podal v njun svet… pomeni, da človek-s-puško NI izviren /originalen/ in od nekdaj obstoječ /sestavni/ del njunega okolja, in zlasti to pomeni, da človek-s-puško NI mogel vplivati na samo /naravno/ zasnovanost omenjenih živali… pomisli: VSE živali imajo določene svoje obrambne mehanizme, metode, in so ti mehanizmi oz. metode povsem zadostni/e v odnosu do vseh ostalih posamičnosti, ki OD NEKDAJ njihovo /naravno/ okolje so/tvorijo, niso pa zadostni/e v odnosu do tujka v teh naravnih okoljih, do bitja, ki je šele naknadno /torej PO TEM; ko so bila okolja ŽE ZASNOVANA/  v taista okolja dospelo, torej niso zadostni/e v odnosu do – človeka-razumskega bitja /in do njegovih spoznanj oz. odkritij, med katera sodijo tudi pripomočki, zlasti tisti, ki se v podobi orožja ali zaščite izkazujejo).

-          bodisi so možgani še »nepopisan list«, oziroma so (zaradi mladosti) še v fazi ugotavljanja okoliščin, potemtakem v fazi še neodkrite nevarnosti (vsak »dojenček«, pa naj bo iz dvonogega ali živalskega sveta, se izpričuje s tem, da je njegova radovednost VEČJA od njegovega strahu… strah je posledica SPOZNANJ nevarnega, je posledica izkušenj, bodisi neposredno/osebno pridobljenih, bodisi pridobljenih na posreden način, skozi izkušnje nekih drugih, potom na/učenja).

-          bodisi so možgani popolnoma nezmožni za svoje siceršnje (in pričakovano) izkazovanje, in so takšni takrat, kadar o možganskih okvarah/obolelostih govorijo!

Potemtakem bi bilo moč tudi pri delfinih pričakovati strah-pred-neznanim, in še bolj strah pred (že) spoznanim, kajti nemalokrat so se že srečevali z okoliščinami, znotraj katerih dvonogi izvajajo – lov na delfine (ali jih »zgolj« preganjajo, v nameri, da ne bi z delfini delili neke ribje jate)! Pomeni, da bi bilo povsem umestno, običajno, celo samoumevno to, da delfini pred človekom BEŽIJO, obenem pa se zmorejo delfini izkazovati na POVSEM NASPROTEN NAČIN, in je nemalo primerov (torej znanih, ugotovljenih DEJSTEV) tega, da je delfin (so delfini) rešil utapljajočega, onemoglega dvonogega (in tudi za tovrstno rešitev posameznih psov obstajajo dokazi). Pri čemer – ne dvonogi, ne pes NISTA sestavni del delfinovega /naravnega/ okolja. Še več, celo pri orkah, »kitih UBIJALCIH«, pri velikanih torej, ki se izkazujejo kot sila učinkoviti (uspešni) in brezobzirni lovci na vse, kar se v vodi nahaja, so izjemno redki primeri, v katerih se pripeti to, da bi orka napadla dvonogega (morski pes, krokodil ga bo napadel BREZ POMISLEKA)!!!

Pomeni, da so delfini DEJANSKO zmožni izkazovati se IZVEN svojih nagonov, pri čemer imej pred očmi dejstvo, ki govori o tem, da jih NIHČE o tem izkazovanju (IZVEN NAGONOV) NI UČIL, pomeni, da se tako izkazujejo samodejno, po lastni izbiri ( = volji)!

Če, počasi, zaključim: NE upam si zapisati, da so delfini dejansko razumska bitja, si pa zlahka upam zapisati, da so po miselnih zmožnostih (in posledično izkazovanjih) med vsemi ostalimi bitji najbližje tistim 2 % dvonoge populacije, tvorjenih iz človeka-razumskega bitja! In so tudi zmožni socialnega (družbenega) izkazovanja, tudi do dvonogega, izkazovanega na način, da od tistega, s katerim se družiš, nikakršnega interesa ne pričakuješ, z izjemo samega druženja!

Aha, še to, v primeru, da bi neki računalniki, rovokopači, ogrevalni sistemi, orodja, knjige… služili kot edini izkazi ugotavljanja razumskosti, pa bi prišlo do ugotovitve v podobi delfini-vsega-tega-nimajo-pomeni-da-ne-morejo-biti-razumski…

Človek-razumsko bitje, si je vse pripomočke izmislil zgolj zaradi tega, da bi si olajšal okoliščine živetja (pomeni tudi to, da bi čim bolj uspešno taiste okoliščine SPREMENIL SEBI V PRID… kar NI značilnost NOBENEGA nagonskega bitja, tudi človejaka NE). Povej, delfin ne zmore, natanko tak, kakršen je, uspešno (učinkovito) lastnega živetja dosegati? Bi z nekim trnkom bolje/lažje sebi hrano zagotovil? Bi moral znati voziti-kolo, plezati-na-drevo… glede na to, da zmore povsem učinkovito bivati v svojem /naravnem/ okolju? Bi moral izkazati težnjo po zapustiti-lastno-živetveno-okolje, če pa se tam, kjer je, povsem v redu počuti, mu ničesar ne manjka?

In – zmore delfin spreminjati okoliščine, znotraj katerih živi?

Če boš odgovoril/a z »ne«, potem ti priporočam ogled kakšne oddaje, ki o delfinih govori, morda boš videl/a, kako zmorejo delfini (v medsebojnem SODELOVANJU, potemtakem DOGOVORNO) okolje-razpršenih-in-posamičnih-rib spremeniti v okolje rib-na-kupu-v-jati, ter s takšnim spreminjanjem okoliščin sebi zagotoviti uspešnejše, učinkovitejše razreševanje svojih potreb (po na/hranjenju)! In boš, morda, videl/a tudi to, kako poteka sodelovanje med ribiči ( = dvonogimi) in (nedresiranimi, po LASTNI volji delujočimi) delfini (pri lovljenju rib) v določenih predelih sveta (in se na tak način delfini NE izkazujejo do nobene druge vrste živetja, izključno do dvonogih)!

Da, res je, na (zgolj tozadevno) PODOBEN način se zmorejo tudi volkovi, levi… izkazovati, vse to je tudi res, kakor je res tudi to, da – pri vseh ostalih živalskih vrstah (z izjemo delfinov) še ni ugotovljena zmožnost abstraktnega mišljenja, in še ni ugotovljeno izkazovanje izven nagonov (ne vem, morda obstajajo tudi levi, volkovi, ki se izkazujejo z reševanjem dvonogega in/ali psa, a o takšnih primerih še nisem slišal… četudi sem slišal/bral o REDKIH primerih »posvojitve« DOJENČKA – potemtakem neke bolj ali manj negibne in kot dvonogega bitja še NE izkazujoče se podobe živetja – s strani volkov… in v takšnem primeru odloča »materinski instinkt« = NAGON… večinoma pa bi dojenčka - preprosto požrli!).