Pravice in bebava občost

Pri nagonskih, NErazumskih bitjih ni pričakovati razumevanja, potemtakem tudi ne razumskega izkazovanja. Takrat namreč, kadar zmoreš le neposredno »videti« in neposredno »razumevati«, takrat vsakdo »vidi« in »razumeva« po svoje (in tako, kot njemu najbolj ustreza, kot mu je najbolj všeč), čeprav v osnovi vsi »razumevajo« enako (po istem principu), in je vsem svet takšen-kakršnega-vidim, in so vsem pravice tista stanja, v okviru katerih smejo početi tisto in tako, kar in kakor so (izključno) zmožni početi = izkazovati svoje nagone.

Obstajata dve temeljni kombinaciji, po vprašanju pravic.

Prva je OMEJENE pravice + razumen njih uporabnik. Druga je neomejene pravice + OMEJEN (umsko) njih uporabnik. V obeh primerih pa stanje omejenosti obstaja ZNOTRAJ uporabnika pravic. Pojasnim…

Kadar si razumsko bitje, takrat SE ZAVEDAŠ, da NE smeš početi vsega, in da ne smeš početi tako, kot TEBI prija, kajti – ko bi vsakdo počel tisto, in tako, kar in kakor mu prija, potem… potem smem vreči kamen v glavo, nekomu, s katerim se kregam (in ker drugače ne znam nesoglasja razrešiti), čeprav s tem kamnom temu nekomu izničim njegovo pravico, imenovano nihče-mi-ne-sme-vreči-kamna-v-glavo. Potemtakem – če se zavedam, da NE smem početi vsega, kar (in kakor) mi prija, potem SAMEMU SEBI OMEJUJEM pravice!

V nagonskem svetu je stanje POPOLNOMA drugačno, kajti tam, kjer VSAKDO meni, da SME početi vse, in da to sme na način, kakršen mu prija, tam vsakdo dejansko to (in tako) tudi počne, in počne natanko toliko, kolikor mu je to v moči početi. Tam, potemtakem, vlada pravilo močnejšega (in sploh ni pomembno to, ali je nek zakon – posledično kazen za njegovo kršitev – tisti »močnejši«, ali je izkazovanje močnejšega v fizičnih podobah, torej v podobah močnejših posameznikov), in tam se »sobivanje« izkazuje po popolnoma istih pravilih (načinih, izkazovanjih) kot v »naravi«: močnejši postajajo še močnejši, močnejši žrejo šibkejše. Povsem »demokratično« potemtakem, in na temelju notranje, umske omejenosti (nezmožnosti).

Kakopak, obstaja tudi tretja možna kombinacija, a kaj, ko občestvo nanjo sploh pomisli ne, kaj šele, da bi se zmoglo z njo izkazovati (kako se boš izkazoval z značilnostmi/vsebinami, katerih NE premoreš), in ta kombinacija je NEomejene pravice + razumen njih uporabnik! Da ni tako? Je, seveda je, kajti – povej, kdo ti omejuje pravico po biti dober, pošten, uvideven, NEsebičen, NEpogolten?! Nihče! Pravzaprav…

Pravzaprav tudi pri tej, tretji kombinaciji, pride do omejevanja, bolje – do SAMOomejevanja, in takšno samoomejevanje nastopi takrat, ko spoznaš veljavo izreka »dobrota je sirota«, takrat, ko ugotoviš, da si dobesedno butec, ker znotraj živalskega sveta lastno človečnost (živalim) razmetavaš!