»Izjema potrjuje pravilo«

Velikokrat sem, takrat, ko sem še komuniciral z občestvom (in sem to počel zaradi ugotavljanja značilnosti taistega občestva), naletel na odgovor »Izjema potrjuje pravilo«, in sem nanj naletel takrat, kadar mi je sicer uspelo (z ustreznimi argumenti) dokazati, da se NE motim (da je moja trditev pravilna)… potemtakem sogovornik NI mogel odpraviti ( = jih zrušiti, kot nesprejemljive, nedejanske prikazati) mojih argumentov, pa mu ni preostalo drugega, kot da je – v izjemi iskal potrditev pravila! Potemtakem je izkazal nekaj, kar je v popolnem nasprotju z logiko, z razumom, izkazal je svoje NERAZUMEVANJE dejstev, vključno z nerazumevanjem tistega, čemur pravimo pravilo.

Pravilo je namreč tisti nekaj, kateri priča o ISTOSTI, govori o tem, da se pod določenimi pogoji posamičnosti VEDNO in NA ENAK NAČIN izkazujejo, potemtakem govori o tem, da je sleherna drugačnost (sleherno drugačno izkazovanje te/h posamičnosti, SLEHERNA IZJEMA) zgolj pričevanje o tem, da so bodisi okoliščine spremenjene, bodisi da gre za neke druge posamičnosti, obravnavane v nekih drugih pravilih (in ne skozi pravilo, o katerem se pogovarjaš)!

Denimo, da se pogovarjava o pingvinih, torej o NEletečih pticah…

KO bi veljala obča opredelitev ptic, tisto mnenje, ki pravi »ptice letijo«, potem bi se s sogovornikom morala najprej sporazumeti o tem, če pingvini sploh so ptice (glede na to, da NE letijo)! In bi se morala pogovarjati tudi o tem, če, morda, metulji, čebele, komarji… celo določene vrste kač, veveric, žab, ki zmorejo premagovati, skozi zrak, določene razdalje… sodijo med ptice, kajti vse naštete živali tudi letijo!

KO bi veljalo obče mnenje, da »imajo ptice kljun«, potem bi se morala pogovarjati vsaj o tem, če so tudi kljunaš, želva, pajek… ptice, kajti tudi te živali (ki ne sodijo v ptičji rod) imajo kljune!

Potemtakem…

Potemtakem je priporočljivo najprej poznavati (razumevati) dejanska stanja, med njimi tudi tista, ki o razvrščanju znotraj (med seboj) različnih vrst govorijo, in NE zadošča zgolj videti-svet-kakršen-se-mi-kaže, NE zadošča »resnic/e« temeljiti IZKLJUČNO na čutnih zaznavah, kajti… TUDI za ptice velja, da NEKATERE (oz. večinoma) zmorejo leteti, in TUDI za ptice velja, da imajo kljune, a zgolj in samo za ptice velja, da imajo votle kosti, da so operjene in da imajo sprednje okončine v podobi kril!

Potemtakem velja tudi to, da sleherna (vsaka) izjema, vsako bitje, ki nima vsega trojega (votlih kosti, perja, kril) NE potrjuje pravila o pticah, pač pa s svojo specifičnostjo (drugačnostjo) govori izključno o tem, da ptičje pravilo zanjo NE velja (potemtakem NE more s svojo drugačnostjo potrditi = pritrjevati pravilu o pticah, pač pa pritrjuje nekemu drugemu pravilu, neki drugi vsebini)!

Kakopak, najprej je potrebno dospeti do dejanskih stanj (tudi vzrokov določenih izkazovanj) in taista stanja razumeti (ne zgolj »razumeti«), če želiš oblikovati neko mnenje, izkazujoče se v podobi pravila, kajti – sleherno (praktično) odstopanje od tega mnenja (pravila) govori izključno o tem, da je z mnenjem (pravilom) nekaj NAROBE, da NE ustreza dejanskosti! S prakso namreč NE more biti narobe, kajti kadar se nekaj izkazuje (na nek, kakršenkoli način), takrat se dejansko izkazuje, temu (načinu izkazovanja) NE moreš oporekati!

Pravzaprav zmoreš tudi to, torej oporekati, in to zmoreš takrat, kadar nisi zmožen razumevanja… pa sem že doživel trditev o tem, da »tudi pingvini letijo skozi vodo«.

Res je, pingvini zamahujejo s krili pod vodo, res je, s pomočjo tega zamahovanja določajo hitrost svojega gibanja skozi vodo… vendar je res tudi to, da se gibanju skozi-vodo pravi plavanje, dočim se gibanju skozi-zrak (in samo temu!) pravi letenje!

Če bom trdil, da za to, da nek kos lesa spravim do gorenja, potrebujem zgolj ogenj (plamen) in ustrezne okoliščine ( = kisik), potem bom izkazal najprej to, da – še nikoli nisem skušal zakuriti ognja, kajti…

V kolikor je ta kos lesa takšne bolj kompaktne (zbite) narave (neka bukev, akacija, denimo), potem mi ga bo uspelo s plamenom zgolj ožgati (mu osmoditi, ožgati del površja)… in v kolikor je ta les moker, potem mi ga z nekim plamenom (denimo iz vžigalnika) ne bo uspelo niti dobro osušiti (kaj šele, da bi zares zagorel)! Z drugimi besedami…

Pomeni, da je pravilo »samo plamen + kisik« NAPAČNO (ne vzdrži, ne velja v vseh okoliščinah), je PREVEČ IZJEM (čeprav bi zadoščala ena sama, da pravilo NE bi moglo veljati kot pravilo!), da bi mu lahko zaupal, verjel vanj pravilnost! Pomeni, da je potrebno pravilo drugače, kot pravilno oblikovati, in…

Morda zapisati, da, za to, da vžgem nek kos lesa, potrebujem neko konkretno ( = dovolj visoko) TEMPERATURO (in plamena = ognja sploh NE potrebujem… pomisli na pečico, v kateri kuhaš/pečeš jedi, nobenega plamena v njej ne vidiš, dokler se, po nesreči, zaradi previsoke temperature, jed ne vžge – pomeni, da je ta vžig, ta ogenj POSLEDICA visoke temperature, in NE obratno) in okoliščine, potrebne za izgorevanje (gorenje), potemtakem kisik!

Kakorkoli že, VSE, kar JE DRUGAČNO (od tistega, kar na istosti temelji, kar istost v podobi pravila opredeljuje), govori samo o tem, da terja neko drugačno obravnavo, neko, posledično, drugačno, drugo pravilo… in niti pod razno samega pravila NE potrjuje!