Z
gotovostjo trdim, docela,
da sem
do konca – negotov,
bi
misel vedeti hotela,
a z
vsako je vprašaj nek nov,
zavidal
tistim bi, ki »vejo«,
a vednosti
pri njih sploh ni,
ni nič
kakor oči njih zrejo,
razkritje
redkim se pusti…
Vsako
spoznanje izpostavi
zavedanje,
da malo veš,
kakopak,
veš, korak je pravi,
a tema
še, tam, kamor greš,
se med
seboj prav vse prepleta,
nikoli
konca temu ni,
stopnička
vsaka, že zavzeta,
na dnu
stopnišča znanja ždi…
Povsem
je, silnim, enostavno,
kar
vidi to, gotovo, ve,
resnici
ni prav nič zabavno,
le
redko se glasiti sme,
neumnost
se vsevedno vidi,
pa radi
tega čudno ni,
da vsak
razvoj se s časom spridi
in svet
v krogih se vrti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar